Pomembnost ohranjanja okolja za njegov obstoj je bila rdeča nit današnjega mednarodnega dogodka v Bohinju, ki ga je Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) gostil v sklopu obeleževanja 100-letnice ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju. Dogodka so se udeležili veleposlaniki in drugi predstavniki tujih držav v Sloveniji, predstavniki ministrstev in organizacij, povezanih z obiskovanjem Slovenije, gora in Triglavskega narodnega parka. Govorci so predstavili poudarke varnega in odgovornega obiskovanja Triglavskega narodnega parka, njegovo zgodovino in mednarodno povezovanje, ki se bo s podpisom namere o pobratenju razširilo še na indijski Narodni park Valley of Flowers.
Zbrane je uvodoma pozdravil direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik. Opozoril je na slogan obeleževanja 100-letnice, ki se glasi Varstvo je obstoj. »Ker so se v preteklosti ljudje tega držali, smo danes lahko v edinem narodnem parku v Sloveniji, enem od 13 narodnih parkov v Alpah. Z ustreznim informiranjem obiskovalcev, med katerimi jih precej prihaja iz tujih držav, želimo doseči, da bo tako tudi ostalo. Skušamo jih informirati o pravilih odgovornega in varnega obiskovanja Triglavskega narodnega parka,« je dejal.
Že 21 let je Triglavski narodni park osrednji del Unescovega biosfernega območja Julijske Alpe, v katerem predvsem prebivalci vedno bolj prepoznavajo pomen sonaravnega bivanja in trajnostnega razvoja skupaj z osupljivo naravo, katere skrbniki so. Zbrane je zato nagovoril direktor urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj. Izpostavil je povezovalno vlogo komisije in bistvo Unescovega programa Človek in biosfera, ki poudarja sožitje med ljudmi in naravo tako z vidika ohranjanja narave kot z vidika razvoja. Dobrodošlico udeležencem dogodka v občini z največ ozemlja v edinem slovenskem narodnem parku je izrekla tudi podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik. Med drugim je opozorila, da je obisk Bohinja pogosto tudi obisk narodnega parka, za ohranjanje katerega pa so določene omejitve v naravi nujne.
Pestra zgodovina prizadevanj za zavarovanje in živahno mednarodno delovanje Triglavskega narodnega parka
Zgodovino prizadevanj za zavarovanje dela današnjega Triglavskega narodnega parka, ki seže še dlje v preteklost, kot opozarjamo ob letošnjem jubileju, je predstavil biolog dr. Peter Skoberne. Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Njegove zamisli so bile sestavni del v letu 1920 sprejete Spomenice, prvega programa varstva narave v Sloveniji. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Alpski varstveni park je obsegal 1.400 hektarov, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja.
Triglavski narodni park nima le bogate zgodovine, pač pa je raznovrstno tudi njegovo mednarodno sodelovanje, ki ga je opisal Aleš Zdešar iz JZ TNP. Javni zavod je od leta 1986 član Federacije Europarc, leta 1995 je bil soustanovitelj Mreže zavarovanih območij v Alpah – ALPARC, vzpostavil je številna mednarodna partnerstva (pogodbe ali listine) s parki v tujini, na primer z naravnim parkom Taunus (Nemčija), narodnim parkom Snowdonia (Wales), tripartitni sporazum – Triglavski narodni park, Visoke Ture/Hohe Tauern (Avstrija) in Les Ecrins (Francija), dogovor o pobratenju z narodnim parkom Crater Lake (ZDA) in dogovor o pobratenju z naravnim rezervatom Kronotski (Kamčatka, Rusija). Lani je bil podpisan še dogovor o pobratenju s francoskim narodnim parkom Mercantour.
Za varen in odgovoren obisk Triglavskega narodnega parka so ključne verodostojne in ažurne informacije za obiskovalce
Julijske Alpe so prostor, kjer varujemo neverjetno naravo in kulturno dediščino, tu se srečujejo različni interesi in ena od zelo pomembnih dejavnosti je turizem. Skupaj z deležniki v prostoru, s turističnimi organizacijami, predvsem pa s Skupnostjo Julijske želimo poskrbeti, da bo doživetje tega prostora pri obiskovalcih ostalo vrhunsko, hkrati pa da bodo narava, kulturna dediščina in lokalno prebivalstvo ohranili svoj način življenja, vrednote in zdrav življenjski prostor. Osrednje značilnosti Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka z vidika obiskovanja je predstavil direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus. Kot je povedal, Julijske Alpe na leto obišče okoli 1,7 milijona ljudi. »Turizem je pomembna panoga našega območja,« je poudaril in dodal, da omogoča kakovostno življenje prebivalcev, zato mora prispevati k ohranjanju in varovanju narave. Po njegovem mnenju je sodelovanje vseh deležnikov v prostoru pri tem izjemno pomembno.
Sledil je pogovor, ki ga je z deležniki s področja obiskovanja vodila Majda Odar, vodja Informacijsko izobraževalne službe JZ TNP. Klemen Langus, direktor gospodarskega interesnega združenja Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor Matej Kandare, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Klemen Belhar so poudarili nujnost ažurnega in usklajenega obveščanja domače in tuje javnosti o varnem obisku visokogorja zavarovanega območja. Po podatkih GRZS je namreč nesreč v gorah vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji obiskovalci in tistih z reševanji nepoškodovanih oseb. Obiskovalci, ki zahajajo v slovenske gore, pogosto podcenijo njihovo zahtevnost. Tesno povezovanje organizacij, ki imajo na različne načine stik z obiskovalci, je po njihovem mnenju ključnega pomena tako za njihovo varnost kot za ohranjanje okolja.
V JZ TNP opozarjamo, da prenovljeno spletišče Triglavskega narodnega parka na spletnem naslovu www.tnp.si skupaj s še nekaterimi platformami in aplikacijami (na primer maPZS in Slovenia Outdoor) nudi korektne in ažurne informacije za varen obisk gora. Usklajevanje in poenotenje ozaveščanja in informiranja med različnimi deležniki pa v tem času intenzivno poteka.
Podpis pisma o nameri za podpis dogovora o pobratenju z Narodnim parkom Valley of Flowers iz Indije
Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik in vodja službe za gozdarstvo in prostoživeče živalske vrste ter vodja oddelka naravovarstvenih nadzornikov pri Zavodu za gozdove indijske države Uttarakhad dr. Samir Sinha sta danes v Stari Fužini podpisala pismo o nameri za podpis dogovora o pobratenju Triglavskega narodnega parka in Narodnega parka Valley of Flowers iz Indije. Kot je poudaril dr. Potočnik, sta si parka v številnih značilnostih zelo podobna, o čemer so se obiskovalci dogodka lahko prepričali ob ogledu predstavitvenega filma omenjenega indijskega parka.
Njena ekscelenca, veleposlanica Republike Indije, gospa Namrata Satdeve Kumar, je ob tem poudarila, da je podpis namere zelo pomemben dogodek za oba parka. Indija ima sicer kar 104 narodne parke in še številna druga zaščitena območja. Dr. Samir Sinha je v svojem nagovoru opozoril tudi na podnebne spremembe, ki vplivajo na značilnosti narodnega parka in ostalih območij. »Prepričan sem, da bo sodelovanje prineslo dobre rešitve za naravo in ljudi za izzive v obeh državah,« je dejal. Sodelovanje bo parkoma zagotavljalo izmenjavo raznovrstnih izkušenj in pristopov z izmenjavo vodstvenih, strokovnih znanj, informacij, podatkov in tehnologij.
