V letu 2024 v Triglavskem narodnem parku, na območju Julijskih Alp in v celotnem slovenskem naravovarstvu obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju. Geslo obeleževanja 100-letnice se glasi: Varstvo je obstoj.
Obeleževanje jubileja poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je bila tudi osrednja govorka na prireditvi. Kot je povedala, je to praznik vseh tistih, ki tu živijo in delajo in so najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske pestrosti ter bogate kulturne dediščine v parku; je praznik celotnega slovenskega naravovarstva in je pomemben dan za vse Slovenke in Slovence. »Triglavski narodni park je, lahko rečem, živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v tem muzeju na prostem živite tudi ljudje. Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe in te so žal najbolj prisotne prav v gorskem svetu, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Temu se zoperstavljate z umnim upravljanjem parka v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo, tako z določanjem nosilnih zmogljivosti, omejevanjem prometa v alpskih dolinah in na prelazih, uvedbo mirnih območij in obnovo grbinastih suhih travnikov. Zavedam se, da se morate prebivalci prilagajati omejitvam posebnega režima v zavarovanem območju in da to ni vedno lahko. Hkrati pa ste s sodelovanjem in pametnimi usmeritvami dosegli, da je življenje v parku tudi priložnost s svojimi prednostmi,« je med drugim izpostavila predsednica republike.
»Prvih 100 let naravovarstva v Republiki Sloveniji je uspešno za nami. Brez sodelovanja in podpore različnih deležnikov za doseganje vseh ciljev zagotovo ne bi šlo, prav tako je za doseganje ciljev z izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter izobraževanj pomembno tudi mednarodno sodelovanje,« je v svojem nagovoru poudaril direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik in ob ostalih udeležencih pozdravil tudi vse prebivalke in prebivalce parka. »Prav oni so tisti, ki skrbijo za park ter se soočajo z vsakodnevnimi izzivi življenja v parku, med drugim pa tudi vse bolj prepoznavajo prednosti življenja v parku,« je dodal. »S prepoznavo skupnih ciljev in nadaljnjim medsebojnim sodelovanjem na vseh ravneh verjamem, da nam bo uspelo tudi v prihodnje uresničevati vse zadane naloge. Glede na vse okoliščine in razvoj parka naj bo v okviru iskanja ravnovesja med človekom in naravo slogan za naslednji 100 let – varstvo in trajnostni razvoj,« je zaključil.
O aktualnih izzivih, zavezanosti k varstvu narave, vzdržnemu razvoju,…
Državna sekretarka za odnose z Državnim zborom v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper je dejala, da se ob današnjem praznovanju težko otresemo občutja vznesenega ponosa, ker smo Slovenci že tako zelo zgodaj spoznali pomen varstva narave in s tem hkrati izkazali naše globoko spoštovanje do naravnega. »Današnja slovesnost predstavlja tudi praznik celotnega varstva narave v Sloveniji. Praznik je dokaz naše zavezanosti k vzdržnemu razvoju ob ohranjanju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,« je poudarila in dodala, da je trajnostni razvoj zavarovanih območij v Sloveniji ključen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine države. Vključuje uravnoteženje prizadevanj za ohranjanje narave in potreb lokalnih skupnosti kot tudi spodbujanje odgovornih praks turizma. Različne pobude in politike so vzpostavljene za zagotavljanje dolgoročne zaščite in trajnostne rabe teh območij, s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in splošne kakovosti okolja. »Prihodnost zelenega dogovora ne bo mogla mimo dejstva, da smo v trojni globalni krizi – podnebni, biodiverzitetni in krizi onesnaževanja – in da bomo aktivnosti v vseh sektorjih morali prilagoditi, če želimo povečati našo podnebno odpornost in tudi naslednjim generacijam zapustiti ohranjeno naravo,« je še poudarila.
Generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj pa je opozorila, da sta povezovanje in usklajeno sodelovanje najrazličnejših akterjev ključ do uspešnega spopadanja z današnjimi izzivi v gorskem svetu. »Mnogi izmed njih – kot sta podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti ter vse večji konflikti v rabi prostora – se najbolj očitno kažejo ravno v tem prostoru. V tem kontekstu Triglavski narodni park opravlja neprecenljivo delo varstva naravne in kulturne dediščine, trajnostnega razvoja in izobraževanja. Vaše aktivnosti se skladajo z vsemi tremi trenutnimi prednostnimi področji Alpske konvencije ter aktualnega slovenskega predsedovanja – biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi ukrepi ter kakovostjo življenja. Poleg tega pa o pomenu svojih aktivnosti ozaveščate različne javnosti ter obiskovalcem in obiskovalkam na terenu in izkustveno približate naše skupne temeljne cilje,« je povedala. Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij.
Sodelujoči na prireditvi iz različnih delov Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe
Prireditev so s kulturnim programom popestrili številni nastopajoči in ostali sodelujoči iz različnih delov Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe. S svojim prispevkom izkazujejo povezanost, ki v naravi ne pozna meja. Med udeleženci prireditve so bili veleposlaniki in predstavniki veleposlaništev v Sloveniji, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije mag. Alma Intihar z Gorenjske in Uroš Brežan s severne Primorske, predstavniki domačih in tujih zavarovanih območij, ki tesno sodelujejo s Triglavskim narodnim parkom in organizacij, katerih član je Triglavski narodni park, predstavniki Slovenske nacionalne komisije za Unesco, župani in predstavniki občin Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe, predstavniki naravovarstvenih in kulturnovarstvenih organizacij, zavodov za turizem, izobraževalnih ustanov, mnogi prebivalci Triglavskega narodnega parka in drugi.
Ob osrednji prireditvi so se na stojnicah predstavili nosilci Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka, Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, Mladi nadzornik, Biosferna območja Slovenije in Skupnost naravnih parkov Slovenije, Skupnost Julijske Alpe in Čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe.
Obeleževanje 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka sicer poteka že vse leto in se s številnimi prireditvami v organizaciji JZ TNP in drugih nadaljuje. Več o dogajanju, ki je pred stotimi leti pospremilo prvo zavarovanje, lahko preberete na posebnem zavihku na spletni strani Triglavskega narodnega parka, koledar prireditev pa je na voljo na tej povezavi.
Pred osrednjo prireditvijo je bila prav tako v Trenti napovedana 14. seja sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park. Svet zavoda ni bil sklepčen, zato so se prisotni svetniki seznanili z gradivom, odločanje pa bo potekalo na naslednji seji.
