Enakovredno partnerstvo med človekom in naravo je najvišja vrednota in samo ljudje imamo moč, da jo udejanjimo, so prepričani v štirih naravovarstvenih območjih, ki so v Sloveniji vključena v Unescov program Človek in biosfera. Premierno se na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju med 13. in 17. septembrom predstavljajo na skupni stojnici, ki jo boste prepoznali po sloganu Tu sem doma.
Biosferna območja so ljudje, ki tu živijo in delajo
Ob obisku stojnice boste lahko pobliže spoznali vsako od štirih slovenskih biosfernih območij, obenem pa jih boste lahko tudi okusili oziroma del njih odnesli domov. Na sejmu se bodo namreč predstavljali ponudniki s teh območij, njihovi izdelki pa bodo tudi naprodaj. V sredo, 13. septembra, se bosta na stojnici predstavili ponudnici iz Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje: kmetija Omerzu slovi po izdelkih iz jabolk, orehov, sivke in medu; Karmen Gajšek, ki se skriva za besedno zvezo Kje so tiste rožice, pa se ukvarja z zeliščarstvom in nabiralništvom.
V četrtek, 14. septembra, bo stojnica v znamenju ponudnikov iz Biosfernega območja Kras: otroški stolčki Kntegrca, izdelani iz slovenskega lesa, bodo v družbi ostalih lesenih izdelkov vabili k počitku, predstavnik ekološke kmetije Slavec pa bo temu dodal še brkinske dobrote, ki jih pridelujejo pri njih (meso, mesni izdelki, izdelki iz malin, med in čebelarski izdelki,...). V petek, 15. septembra, bo dan za ponudnike iz Biosfernega območja Mura. Spoznali boste Destilarno Pozvačin in Čebelarstvo B&I ter njihove izdelke.
V soboto, 16. septembra, se bodo predstavljali ponudniki iz Biosfernega območja Julijske Alpe. Ovčji šalam je paradni izdelek Društva rejcev drobnice Zgornjega Posočja. Pridružil se jim bo še predstavnik kmetije Sovdat iz Smasti pri Kobaridu s ponudbo mlečnih izdelkov in planinskih sirov. V nedeljo, 17. septembra, bosta na stojnici ponovno ponudnika iz Biosfernega območja Mura, in sicer predstavnika Destilarne Pozvačin in Čebelarstva B&I.
Več o štirih slovenskih biosfernih območjih
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Julijske Alpe so prvo in največje biosferno območje v Sloveniji, ki je bilo razglašeno leta 2003. Zajema celoten Triglavski narodni park, edini narodni park v Sloveniji, in širši del Julijskih Alp. Kras je biosferno območje, ki se lahko pohvali z vpisi na sezname dediščine Unesco. Središče območja, ki leži na obsežnem stičišču kraškega in nekraškega sveta na jugozahodu Slovenije, predstavljajo Škocjanske jame, vpisane na seznam svetovne dediščine Unesco.
Kozjansko in Obsotelje je biosferno območje z izjemno kulturno krajino. Območje, ki vključuje tudi Kozjanski regijski park, je prepoznavno po razgibanem reliefu, cvetočih travnikih in starih sadovnjakih, številnih pticah in žuželkah. Svojevrsten simbol življenja v teh krajih je jabolko. Mura pa je prvo biosferno območje na svetu, ki se razteza čez pet držav. Območje vzdolž Mure predstavlja največji kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je v sobivanju narave in človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina.
Trenutno je v svetovno mrežo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta.
