Prva triada
gozd
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- april - oktober
- 2 - 3 šolske ure
- 1. - 3. razred
Cilji:
- Učenci iščejo, opazujejo in primerjajo živa bitja v gozdu.
- Spoznajo, da so živa bitja v gozdu povezana med seboj in s svojim življenjskim okoljem.
- Opazujejo, kako se živali premikajo.
- Spoznajo s čim se živali prehranjujejo.
- Učenci razvrščajo zbirke listov, plodov in drugega materiala iz gozda v umišljene sisteme.
- Spoznajo pomen gliv v gozdu.
- Ugotavljajo načine razširjanja plodov in semen.
Vsebine se navezujejo na predmet spoznavanje okolja.
Potek aktivnosti
Igre v gozdu:
- V tem obdobju je še vedno pomembna tudi spontana igra v gozdu.
- Preko igre otroci spoznavajo zakonitosti v naravi, ki jim bodo kasneje prišle prav pri pouku naravoslovja – lastnosti materialov, težnosti, premikanja, štetja, razvrščanja, lastnosti svetlobe, vode, raznolikost in odnosi med bitji v gozdu ter še mnoge druge.
- Igro lahko tudi vodi učitelj. V knjigah in na spletu se najde številne predloge. Nekaj jih predstavljamo tudi pod zavihkom igre v gozdu.
Spoznavanje organizmov:
- Gozdne organizme učenci spoznavajo na delavnici o rastlinah v gozdu in delavnici Iskanje in opazovanje živalic na gozdnih tleh.
Učni listi
Delavnice:
Igre v gozdu
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- april - oktober
- 2 šolski uri
- 1. - 3. razred
Moje drevo
Za igro izberemo primeren kraj z večjimi drevesi in dobro dostopnostjo – ne pregosto zaraščeno in na ravnem ali vsaj le malo nagnjenem terenu.
- Poteka v parih.
- Eden od učencev ima zavezane oči, drugi ga pelje do drevesa.
- Pomembno je sodelovanje.
- Tisti ki vodi, pazi, da sošolca varno pripelje do drevesa.
- Ta potem drevo dobro pretipa in si poskusi zapomniti čim več podrobnosti.
- Potem gresta nazaj na izhodišče, kjer si učenec sname prevezo in poišče svoje drevo.
- Vlogi še zamenjata.
Po 20 minutah učence zberemo in se pogovorimo, katera drevesa so spoznali in jim povemo, katere vrste so.
Če aktivnost poteka v bližini kraja, kjer so učenci doma, jih lahko povabimo, naj svoje drevo spremljajo, kako se bo spreminjalo skozi leto.
Zvoki v gozdu
- Na primernem kraju se učenci posedejo, lahko pa dejavnost poteka tudi stoje.
- Če bodo učenci dovolj narazen, bomo lažje prišli do tišine.
- Vsak naj ima pri sebi list papirja (dovolj je manjši) in pisalo.
- 5 minut v tišini poslušajo in vsak nov zvok označijo s črtico.
- Po koncu se pogovorimo, koliko različnih zvokov in kaj so slišali.
Navežemo, da smo prišli na obisk v gozd, kjer živijo številna bitja se zato obnašamo v gozdu kot obiskovalci.
Gozdni parfum
- Učencem razdelimo lončke in vsakemu nalijemo za nekaj žlic vode.
- Naročimo jim, naj zberejo različne koščke rastlin in naredijo svoj parfum.
- S palčko iz gozda vse skupaj pomešajo, še bolje, če liste prej zmečkajo.
- Primerjajo, kakšne vonje so ustvarili.
Iskanje skritega zaklada
- Učenci poiščejo zanimive predmete v gozdu.
- Aktivnost lahko izvedemo tako, da imamo s seboj npr. v manjši škatli listke, na katerih piše, kaj naj kdo poišče v gozdu (nekaj dišečega, nekaj trdega, zelenega….).
- Po 10 – 15 minutah se zberemo in skupaj pregledamo, kaj so našli. Ob vsaki stvari lahko povemo kaj zanimivega o življenju gozda.
- Spoznavamo rastline v gozdni podrasti, njihove cvetove in plodove.
Rastline v gozdu
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj-september
- 2-3 šolske ure
- 1. - 3. razred
Potek aktivnosti
- Učencem predstavimo nekaj značilnih vrst dreves in rastlin v podrasti. Skupaj iščemo podobnosti in razlike. Primerjamo liste, cvetove, plodove.
- Razložimo, kaj rastline potrebujejo za življenje.
- Primerjamo svetlobo v gozdu in zunaj njega. Razložimo, da v gozdu uspevajo take rastline, ki lahko živijo z manj svetlobe kot rastline na travniku. Več rastlin v gozdni podrasti je pomladi, ko drevesa še nimajo listov in je na gozdnih tleh več svetlobe.
- Učencem razložimo, da nova rastlina zraste iz semena, čebulice, gomolja..
- V gozdu poiščemo mlade rastline (bodoča drevesa), ki so ravno vzklili in se jim še vidijo klični listi. Poiščemo rastlino z gomolji, čebulico, koreniko in jo izpulimo, najbolje, da jo po ogledu posadimo nazaj. Čebulice imajo npr. zvončki, čemaž, žafran, luki, gomolje npr. petelinčki, ciklama, korenike npr. šmarnica, podlesna vetrnica, gozdna jagoda, konopnica..
- Pri plodovih ugotavljamo, kako se razširjajo po naravi. Opazujejo, kako letijo npr. plodovi javorja, gabra, jesena.
- Učenci naberejo različne plodove in drug material iz gozda. Na primernem kraju naredijo v parih ali skupinah gozdne umetnije. Lahko tudi kasneje v šoli.
Življenje na gozdnih tleh
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj- oktober
- 1 šolska ura
- 3. razred
Potek aktivnosti
- Delo poteka v skupinah.
- Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi
- Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
- Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.
- Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.
3. razed
Vsaki skupini razložimo, katere živalce so našli. V pomoč so preprosti ključi s slikami. Učenci poiščejo podobnosti in razlike ter opazujejo njihovo obliko in gibanje.. Po končanem delu jih vrnejo tja, kjer so jih dobili. Razložimo jim pomen teh drobnih živalic za življenje gozda.
