4. razred:
5. razred:
Navezuje se na predmet naravoslovje in tehnika.
6. razred
Navezuje se na predmet naravoslovje.
Potrebščine: papir, voščenke, podloge za pisanje, pisala, lepilo,
Učence v gozdu razdelimo v manjše skupine. Vsako peljemo do druge vrste drevesa, ki jo bodo opisali in predstavili.
Zbrane podatke o vrsti narišejo, napišejo in prilepijo na večji list papirja.
Po 30 – 40 minutah vsaka skupina predstavi svojo vrsto. O vsaki povemo kaj zanimivega.
V gozdu si ogledamo tudi prerez debla in razložimo nastanek letnic. Ugotovimo starost drevesa.
Ob deževnem vremenu učenci izdelajo plakate v učilnici ali centru TNP.
Potrebščine: lopatka, kadička, večja plastenka z vodo, menzura, kozarci ali druga prozorna posoda, plastenke brez dna
Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom. Ponovimo, kako nastane prst.
Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh
V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva). Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode. Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.
Primerjava zračnosti različnih prsti
V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi. Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo. Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti. V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec. Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti. Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.
Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.
Na vsebine o prsti se navezuje delavnica Življenje na gozdnih tleh.
Potrebščine: lupe, določevalni ključ za lišaje, učni list
5. razred
Učenci spoznavajo osnovne tri skupine lišajev in jih poskusijo najti v gozdu. Ugotavljajo, na katerem drevesu je več lišajev. Razložimo, da so praviloma skorjasti lišaji najmanj in grmičasti najbolj občutljivi na onesnažen zrak.
7. razred
Učenci v gozdu poiščejo različne vrste lišajev, jih poskusijo določiti in ugotoviti kvaliteto zraka. Pomagajo si z določevalnimi ključi.
Razložimo zgradbo lišaja (učni listi in razlaga).
4. in 5. razred
Učenci poskusijo sami ugotoviti, katere drobne živali so našli. Pozorni so na gibanje posameznih živali in razmislijo, zakaj se tako premikajo.
Razložimo pomen razkrojevalcev v gozdu.