Tretja triada
gozd
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj - oktober
- 1 - 2 šolski uri
- 7. - 9. razred
Cilji:
7. razred:
- Učenci spoznajo tipe gozdov v TNP in njihove značilnosti.
- Spoznajo plasti v gozdu in tipične predstavnike živih bitij v njih: gozdno podrast, mahove, praproti, glive, lišaje, najpogostejše grmovne vrste, značilne vrste gozdnih listavcev in iglavcev.
- Vpliv gozda na mikroklimo.
- Spoznajo nekaj užitnih in strupenih gob, pravilno nabiranje.
- Spoznajo horizonte gozdnih tal in nastajanje humusa.
- Raziskujejo gozdno steljo – značilni predstavniki, pomen.
- Znajo sestaviti nekaj prehranjevalnih spletov v gozdu.
Navezuje se na predmet naravoslovje.
9. razred:
- V gozdu učenci znajo razločiti kaj je ekosistem, bivališče, življenjski prostor, življenjska združba.
- Spoznajo žive in nežive dejavnike v gozdu. Zavejo se povezanosti dejavnikov v naravi.
- Razvijajo sposobnost za opazovanje pojavov v naravi.
- Znajo navesti nekaj prehranjevalnih odnosov v gozdu.
- Znajo uvrstiti videne rastline in živali v rastlinski in živalski sistem.
- Razvijajo spoštljiv odnos do vseh oblik živega in narave nasploh.
- Zavejo se, da so odvisni od narave in njen sestavni del.
- Spoznajo pojme varstvo narave, zavarovano območje, ogrožena vrsta. Spoznajo cilj naravovarstva.
Navezuje se na predmet biologija.
Delavnice:
Določanje lesnih vrst
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj- oktober
- 2 šolski uri
- 7. - 9. razred
Potek aktivnosti
Potrebščine: tablice ali pametni telefoni z naloženo aplikacijo, učni listi
Pred leti so bili v okviru projekta SIIT narejeni različni določevalni ključi, med njimi tudi Ključ za določanje lesnih rastlin v TNP. Do njega pridete na tej internetni povezavi.
- Učence odpeljemo na primeren teren z različnimi avtohtonimi lesnimi vrstami.
- V TNP največkrat delavnico izvajamo ob Centru TNP Bohinj v Stari Fužini.
- Razdelimo jih v manjše skupine.
- V okolici centra je več različnih vrst dreves in skupine krožijo tako, da vse določijo vsa drevesa.
Ključi so dihotomni, lahko se jih naloži na pametne telefone in tablice. Z njimi si lahko pomagamo pri določevanju organizmov v naravi.
Glive v gozdu
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- september - oktober
- 2 šolski uri
- 7. - 9. razred
Potek aktivnosti
Delavnica je lahko ena od delavnic, ki jih izvedemo z učenci v gozdu.
Na primeru glive v gozdu razložimo zgradbo in razmnoževanje.
- Delo nato poteka v skupinah.
- Učenci dobijo opise značilnih vrst gliv in poskusijo sami ugotoviti, katere so našli v gozdu.
- Vsaka skupina poišče 5 različnih gliv, jih skicira in opiše.
- Ugotavljajo razlike in podobnosti.
- Opozorimo jih, kako pravilno ravnajo z glivami (da ne poškodujejo micelija in so previdni s strupenimi glivami).
- Ugotovijo, katera drevesa rastejo v gozdu v bližini posameznih gliv in poskusijo ugotoviti, s katerimi drevesi so povezane posamezne vrste.
- Učence zberemo in jim razložimo mikorizo ter pomen gliv v gozdu.
- Skupaj pregledamo, katere glive so našli.
- Predstavimo nekaj značilnih vrst užitnih in strupenih gob.
- Učence naučimo, kako se jih pravilno nabira in jih seznanimo z zakonodajo nabiranja gob.
Povezano
Tipi in varstvo gozdov
- gozd v Triglavskem narodnem parku (Pokljuka, Vrata ali drugje)
- maj- september
- 1 - 2 šolski uri
- 7. - 9. razred
Potek aktivnosti
Pripomočki: termometer, pH indikatorji, učni listi
Dejavnost poteka z ogledom gozdov na terenu, merjenjem abiotskih faktorjev, reševanjem učnih listov. Delavnico kombiniramo z drugimi aktiostmi v gozdu.
- Učence odpeljemo na kraj, kjer se vidijo višinski pasovi. razložimo, da se gozdovi v TNP razlikujejo glede na višinske pasove in geografsko lego. Kaj je gozdna meja?
- Učenci spoznajo tipične gozdne združbe posameznih pasov. Kako na to vplivajo klimatske spremembe?
- Primerjanje mikroklime v listnatem in iglastem gozdu.
- Učenci izmerijo ali ocenijo abiotske dejavnike - temperaturo, vlago, veter, pH prsti v iglastem gozdu in listnatem osončenem gozdu ter primerjajo rezultate. Razmislijo o razlogih za razlike.
Varstvo gozdov
- Pomen varstva gozdov - ponovimo in razložimo funkcije gozda.
- Posegi človeka v gozdne ekosisteme – primer Pokljuke.
- Učenci na terenu ugotavljajo vplive človeka.
- Spoznajo Triglavski narodni park kot primer zavarovanega območja.
- Spoznajo ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali v gozdovih TNP. Kaj je gozdni rezervat.
Življenje na gozdnih tleh
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- maj- oktober
- 1 šolska ura
- 7. razred
Potek aktivnosti
Delo poteka v skupinah.
Potrebščine: lončki z lupo, kadičke ali primerne posode, ročne lupe, slikovni določevalni ključi
- Učencem pokažemo, kako bodo iskali in nabirali živalce na gozdnih tleh in jih opozorimo naj pazijo, da jih ne poškodujejo. Najlažje jih najdemo pod razpadajočim lesom, pod listjem, kamni.
- Učence razporedimo v skupine in jim omejimo prostor v gozdu, kjer bodo nabirali živalce, da se ne razkropijo predaleč. Spremljamo skupine pri delu.
Po končanem delu živali spustijo v naravo, kjer so jih našli.
7. razred:
- Učenci sami poimenujejo najdene živali s pomočjo preprostih ključev.
- S pomočjo učnega lista ugotavljajo, v katero sistematsko skupino spadajo in kako se prehranjujejo.
- Predstavijo jih tudi ostalim skupinam.
- Skupaj se pogovorimo o njihovem načinu življenja.
- Razložimo pomen posameznih živalskih skupin za življenje gozda.
Učni listi
Prsti - iz nje raste življenje
- gozd v Triglavskem narodnem parku ali blizu šole
- april- oktober
- 1 šolska ura
- 7. razred
Potek aktivnosti
Potek:
- Na primernem kraju v gozdu učencem razložimo, kaj so talni horizonti: lahko pokažemo spodaj kamninsko osnovo (če se vidi), zdrobljene kamnine, B in A horizont s humusom.
- Ponovimo, kako nastane prst.
Primerjava propustnosti za vodo pri različnih prsteh:
- V plastenke, ki smo jim odstranili dno, naberemo vzorce različnih prsti (gozd lahko posebej iglasti in listnati gozd, travnik, njiva).
- Vsako postavimo na prazen kozarec in nalijemo vanjo 1 dcl vode.
- Ko voda neha pronicati skozi prst, izmerimo, koliko vode je pri vsakem vzorcu prišlo v kozarec.
Primerjava zračnosti različnih prsti:
- V kozarce naberemo prst v gozdu, na travniku, na njivi.
- Vsak kozarec mora biti do vrha napolnjen s prstjo.
- Izmerili bomo, koliko zračnega prostora je v posameznih tipih prsti.
- V merilno posodo nalijemo vodo in jo dolijemo v 1. kozarec.
- Izmerimo, koliko vode smo lahko dolili. Ponovimo še pri drugih vzorcih prsti.
- Ta del naloge lahko naredimo tudi v učilnici oz. v Centru TNP.
Za opisani nalogi je primernejše suho vreme, ko zemlja ni prepojena z vodo.
Na vsebine o prsti se navezuje delavnica: Življenje na gozdnih tleh.