Triglavski ledenik

Triglavski ledenik

Kipar alpskih gora in dolin.

Več kot deset tisoč let nazaj je ledenik oblikoval najvišje slovenske vršace in ustvaril doline, puščal visoke skale in jezera. Zdajšnji Triglavski ledenik je le senca nekdanje poledenele zaplate, ki je izoblikovala naš alpski svet.

Ledenik je iz snega nastala velika gmota ledu, ki zaradi svoje teže počasi drsi po bregu navzdol. Ker se ledenik pri premikanju prilagaja podlagi in ker se njegovi deli premikajo različno hitro, nastajajo na površini značilni ledeniški pojavi.

Ledenik na svoji poti lomi in trga podlago ter si tako brusi korito. Pritisk in trenje ustvarjata dovolj toplote, da se nekaj ledu stali, voda odteka po razpokah na dno in se pod ledenikom nabira v ledeniško reko. Reka nosi s seboj razdrobljeno kamenje, s katerim poglablja dolino.

Ledeniki nastajajo tam, kjer so temperature večino leta zelo nizke in kjer pogosto sneži.

Ledeniki nastanejo s kopičenjem snega, ki se z neprestanim taljenjem in ponovnim zmrzovanjem ter zaradi lastne teže postopoma preobraža v ledeniški led.

Začetek ledenika je navadno v krnici. Na dnu krnice se pogosto nahaja jezero. Na pragu krnice in na pregibih podlage se ledenik upogiba, zato tam nastajajo globoke razpoke. Pri drsenju ledenik prineseni material odlaga v obliki morene. Morene delimo glede na lokacijo njihovega nastanka na čelne, bočne, osrednje in talne. Dolinski ledeniki preoblikujejo gorovja v značilne oblike, ki se razkrijejo, ko ledenik izgine.

Ledeniške doline imajo v prerezu tipično črko U ter ostanek čelnih in bočnih morem. V Julijskih Alpah so najbolj znane ledeniške doline Kot, Krma, Vrata, Tamar in Trenta.

Ledeniki so pomembni zadrževalniki vode. Predvsem v vročem in sušnem poletnem času vzdržujejo vodostaj rek, ki imajo povirja v gorah. Zagotavljajo svežo pitno vodo, zadostne količine za namakanje in pogon hidroelektrarn.

Zaradi podnebnih sprememb prihaja v današnjem času do krčenja ledenikov, kar ustvarja ekološke in gospodarske probleme. Tako se je hitrejše krčenje Triglavskega ledenika začelo po letu 1980 in se še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Po nekaterih napovedih naj bi ledeniki v Alpah zaradi višanja povprečnih letnih temperatur do konca stoletja izgubili kar 75 % svoje površine. Triglavski ledenik pa naj bi se po mnenju stroke zmanjšal že tako zelo, da ne obstaja več.

Triglavski ledenik je okoli hektar velika ledeniška zaplata, ostanek nekdaj precej večjega ledenika, ki se je nekoč visoko vzpenjal po podnožju vzhodnega grebena med Velikim Triglavom in Malim Triglavom ter se spuščal po skalnih policah pod glavnim vrhom Triglava do njegove severne stene.
To je drugi največji ledenik na slovenskem ozemlju. Po velikosti ga je v začetku tega stoletja prvikrat prehitel ledenik pod Skuto.
Noben od njiju pa žal ni ušel žalostni usodi, ki je zaradi globalnega segrevanja doletela vse podobne tvorbe na območju Alp. Medtem ko se Triglavski ledenik predvsem manjša, se tisti pod Skuto v glavnem tanjša.

ALI VEŠ?

  1. Poleg Triglavskega ledenika imamo v Sloveniji še ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
  2. Nekateri ledeniki se končujejo v jezeru ali morju. Tam se od njih lomijo večji kosi plavajočega ledu ali ledene gore.

Učenci Osnovne šole Koroška Bela so se v okviru učne tematike o Alpah ter mednarodnega dneva gora pogovarjali o vzrokih in posledicah taljenja ledenikov, tudi o Triglavskem ledeniku. Pod mentorstvom Andreje Prezelj so poustvarjali (pisanje zgodbe v prvi osebi) na temo "Vsak dan sem krajši".

 

Sem ledenik in ležim v Švici. V primerjavi s prijatelji sem še kar dolg. Lani poleti mi je bilo tako vroče, da sem se skoraj zadušil. Moj najboljši prijatelj je poleti umrl, verjetno bom jaz prav tako čez največ deset poletij. Moj ljubši letni čas je zima. Zdaj prihaja, zato se moje razpoloženje počasi popravlja. Vsako poletje jo bolj pogrešam.

Prišla je zima. Zdaj dobim vsak dan nove zaloge snega. Prišli so tudi prvi smučarji. To, da smučajo po meni, občutim kot masažo. Slaba stran so le stebri žičnice, s katerimi so me nekoč hudo ranili. Toda tudi zime postajajo toplejše. Letos so se smučarji poslovili že mesec dni prej kot običajno. Krajšem se vedno hitreje, samo danes sem izgubil že dva centimetra. Jezero pod mano pa vedno bolj raste. Njemu otoplitve pomagajo, meni pa škodujejo. Na začetku sem se pri vrhu za roke držal s tremi drugimi ledeniki, z enim pa še malo niže. Zdaj se držim le še z enim. Prihaja pomlad. Še preko zime sem se skrajšal za en meter. Sedaj sem že za polovico krajši, kot sem bil pred 25 leti. Stopil se bom še hitreje, kot sem mislil. Tri leta pozneje … Jutro sredi poletja je in dolg sem le še slab meter. Malo čez opoldne se bom stopil. Adijo!      

  • Maša Ahec

Tako se krajšam! Saj nisem ulomek. Včasih sem potreboval doline, da sem se usedel in da se mi je vsa umazanija sčistila z jezika. Zdaj pa razpadam med kamenjem. Rad sem si praskal jezik. Zdaj ga pa nimam več. Ko sem bil mlad, sem se raztegnil vse do Bohinja in Lesc. Zdaj pa sem le še košček ledu pod Triglavom. Zjokal sem se in ustvaril jezero, celo dve. V starih dobrih časih je bilo prijetnih -14°C. Kaj pa je zdaj? Večina mojih bratov je mrtvih. Mene pa to še čaka. Triglavu sem dal kapo, da bi bil lepši, zdaj jo pa jaz potrebujem, da bi preživel.

  • Martin Žuber

Na svetu sem že dolgo časa, a še nikoli ni bilo tako vroče. Tudi zaradi vas, ljudi, ki v zrak spuščate strupene pline, ki pripomorejo k hitrejšemu segrevanju Zemlje. Potem pa plezajo po Triglavu in me merijo ter se čudijo moji majhnosti. Vse več ljudi se kdaj »pobriga« zame. Očitno so končno dojeli, da smo ledeniki pomemben vir vode. Včasih je bil moj led debel do 800 m, zdaj pa sem le majčkena ledena »ploščica«. Upam, da bodo ljudje spremenili svoje navade in bom morda v prihodnosti spet malo zrasel.

  • Ema Pernuš

Zdravo! Sem ledenik, a kmalu ne bom več. Čez kakšnih pet let bom samo še potoček, ki bo odtekel z gora. Prejšnje leto se je poslovil moj bratranec v Švici. Preveč prometa in globalnega segrevanja pomeni, da nas kmalu ne bo več. Najbolj me motijo tisti, ki se po naših gorskih cestah vozijo z dizelskimi BMW-ji ali mercedezi. »Bravo, bravo« pa vzklikam tistim, ki se mimo pripeljejo s teslo ali kakšnim drugim električnim avtom.

  • Lan Pekolj

Sem ledenik in ne vem več, kaj naj naredim. Včasih sem bil precej večji in daljši. Takrat so po meni hodili še mamuti. Zdaj pa sem vsak dan krajši. Tudi zaradi izpustov, ki jih povzročate vi, ljudje. In nič ne morem narediti. Ko bi le vedeli, kaj bi se zgodilo, če bi se ledeniki stopili. Dvignila bi se gladina morja in ljudje bi se morali izseliti iz obalnih območij. Ponekod bi se pojavila suša in prosili bi me, da bi spet nastal. Jaz pa bom takrat že izginil. Nazadnje bi vam primanjkovalo tudi pitne vode. Veliko bi mi pomenilo, če bi se manj vozili z osebnimi avtomobili in šli večkrat kam peš, z avtobusom ali s kolesom

  • Miha Erjavec

Cilji učnega načrta

Triglavski ledenik

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

5. razred:

DRU: Vsebinski sklop - Ljudje v prostoru

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

7. razred:

GEO:

  • učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin
  • učenci razložijo ledeniško preoblikovanost površja in odvisnost ljudi od tega

9. razred:

GEO:

  • učeneci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«