Slovenske avtohtone pasme domačih živali
Julijske Alpe so dom drežniške koze, bovške ovce in cike.
To so: cikasto govedo, lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, bovška ovca, istrska pramenka – istrijanka, belokranjska pramenka, drežniška koza in štajerska kokoš.
Območje Triglavskega narodnega parka oziroma Julijskih Alp je izvorno območje za:
- drežniško kozo
- bovško ovco
- ciko.
V zadnjih desetletjih je v ospredje stopila tako imenovana tržna živinoreja z modernimi in visoko proizvodnimi pasmami domačih živali. A zahvaljujoč večstoletnemu kulturnemu odnosu slovenskih kmetovalcev do narave in dediščine prednikov so se v slovenski živinoreji kljub temu ohranile avtohtone pasme domačih živali. Postale so naša kulturna in obenem naravna vrednota. Vseeno pa je zaradi tržnih zakonitosti večina naših avtohtonih pasem domačih živali ogrožena.
In zakaj moramo ohranjati avtohtone slovenske pasme? Razlogi:
- genetski vidik: živali imajo genske lastnosti, ki so jih visoko selekcionirane pasme že skorajda popolnoma izgubile;
- krajinski vidik: zaradi svoje prilagojenosti so te pasme praviloma najprimernejše za svoje okolje in s tem najboljše ohranjevalke kulturne krajine;
- kulturno-etnološki vidik: so rezultat in živ dokaz dolgotrajnega in uspešnega rejskega dela več generacij rejcev določenega območja in s tem velika kulturno-etnološka dragocenost.
Cilji učnega načrta
Slovenske avtohtone pasme domačih živali
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
5. razred:
NIT:
- učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo primere antropogenih ekosistemov (npr. njiva, sadovnjak, gojeni travnik, vinograd itd.) in proučujejo biotsko pestrost v bližnjih naravnih in antropogenih ekosistemih
9. razred:
- za učitelja/učiteljico: posebna pozornost naj bo namenjena endemičnim in ogroženim oziroma zavarovanim vrstam in podvrstam ter slovenskim pasmam živali in sortam gojenih rastlin;
- pri učencih naj se razvija zavedanje, da so naravne vrednote del naše nacionalne identitete in da moramo te vrednote varovati;
- razumevanje Slovenije kot vroče točke biotske pestrosti na stičišču biogeografskih območij je tesno povezano z znanji, ki jih učenci pridobijo pri geografiji
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
