John Duwe
Ranger v Severnoameriškem narodnem parku, ki je zaljubljen v Slovenijo.
Kratersko jezero je nastalo popolnoma drugače kot ledeniška jezera pod Triglavom. Za njegov nastanek ni odgovoren ledenik, pač pa njegovo ognjeno nasprotje – vulkan!
Triglavski narodni park in Narodni park Kratersko jezero sta si v marsičem podobna, med njima pa obstajajo tudi velike razlike. Triglavski narodni park je malo večji od Narodnega parka Kratersko jezero, saj obsega celotne Julijske Alpe z najvišjim vrhom Triglavom, park Kratersko jezero pa v svojem osrčju čuva jezero neverjetno modre barve in skoraj neverjetne globine blizu 600 m.
Narodni park Kratersko jezero v Združenih državah Amerike je pobraten s Triglavskim narodnim parkom. To pomeni, da si sodelavci v obeh parkih izmenjujemo izkušnje in se drug od drugega veliko učimo. Včasih se tudi obiščemo. John Duwe v Narodnem parku Kratersko jezero skrbi za področje izobraževanja in veliko dela z mladimi obiskovalci parka. V parku Kratersko jezero dela od leta 2010. Slovenijo, naše gore in mladino je letos obiskal že tretjič. Kadar ni v službi, rad s svojo ženo in dvema pasjima prijateljema hodi na dolge sprehode.
John, zaposlen si kot ranger v enem od narodnih parkov v Združenih državah Amerike. Narodni park Kratersko jezero je eden od 59 narodnih parkov v ZDA. Zakaj je po tvojem mnenju poseben? Je veliko drugačen od slovenskega edinega narodnega parka?
Zame je Kratersko jezero posebno zaradi svoje lepote in nenavadnosti. To je hkrati visoka gora in globoko jezero. Je nevaren vulkan, ki se nam kaže kot mirno zrcalo neba. Imamo srečo, da ga v tem času lahko doživimo na tak način. Triglavskemu narodnemu parku je podoben, ker je to prostor, kjer ljudje varujemo naravo in kulturno dediščino, ki imata poseben pomen. Pokrajina je drugačna, ampak obiskovalci v oba parka prihajajo iz istih razlogov – da raziskujejo naravo ter se povežejo tako z njo kot sami s sabo.Največ tvojega dela v parku je povezanega z obiskovalci, prav posebej z otroki. Kaj otroci radi počnejo v vašem parku in kaj jih najbolj zanima?
Otroci obožujejo Kratersko jezero! Pozimi se radi igrajo v snegu, ki je lahko globok več kot tri metre! Poleti radi kolesarijo, opazujejo živali in rastline ali pa iščejo posebna drevesa. Radi tudi hodijo po parkovnih poteh in fotografirajo. Če so pustolovske narave, se odpravijo na pohod vse do obale Kraterskega jezera. Do njega je dokaj dolg spust, saj jezero leži globoko v vulkanskem kraterju, da lahko v njem zaplavajo.Nam lahko poveš kaj zanimivega o živalih in rastlinah v parku Kratersko jezero? Ali kdaj na terenu srečaš katero žival?
Vse rastline in živali v parku Kratersko jezero morajo biti sposobne preživeti dolgo zimo. Nekatere so selivke, nekatere zimo prespijo ali predramljeno, nekatere pa zdržijo v mrazu in snegu. Meni so najljubše tiste, ki zdržijo, na primer kune. So trdoživi plenilci in pozimi se zadržujejo okrog stavb našega parka – včasih se splazijo v prodajalno s spominki in izmaknejo kakšen bombon! Poleti lahko velikokrat opazim srne, veverice različnih vrst in svizce.V zadnjih letih si nekajkrat obiskal Triglavski narodni park in srečal si kar nekaj otrok med raziskovanjem narave. Kakšno je tvoje sporočilo mladim raziskovalcem in ljubiteljem narave?
Globoko v sebi ima večina ljudi rada naravo. Slovenski otroci imajo srečo, saj imajo gore, gozdove, jezera, travnike in morje – vse to lahko raziskujejo. Moje sporočilo je: nikoli ne nehajte raziskovati. Še naprej iščite povezave med zgodovino in naravo Slovenije in ostalega sveta. Odkrijte, v čem je vaš prostor poseben!Nacionalni parki druga zavarovana območja po vsem svetu so zelo pomembna, ker tam ljudje lahko uživajo v neokrnjeni naravi. Na kašen način lahko po vašem mnenju otroci in prihodnje generacije prispevajo k ohranjevanju narave?
Najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredijo otroci, da zagotovijo, da izjemna območja narave ostanejo zaščitena za prihodnje generacije, je, da spoznajo ta območja in svet okrog njih. To znanje lahko pridobijo v šoli, pa tudi ob obisku naravnega okolja, iz katerega črpajo znanje. Narava je izjemna učiteljica, in najbolje se naučimo, kako skrbeti zanjo, če dejansko preživljamo čas v naravi. Seveda lahko najdemo tudi starejše ljudi, ki so v naravi preživeli ogromno časa in se odpravimo na raziskovanje naravnega okolja v njihovi družbi, če je le mogoče.
Cilji učnega načrta
John Duwe
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja
- učenci spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja)
7. razred:
GEO:
- učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin
NAR:
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
9. razred:
GEO:
- učenci opišejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine
BIO:
- učenci spoznajo, da evolucijo življenja na Zemlji močno usmerjajo tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja)
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
