Triglavska roža
Simbol Triglavskega narodnega parka.
Triglavska roža (Potentilla nitida)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Rožnatordeče cvetlice se julija in avgusta v blazinastih šopih sončijo na grušču, skalnatih tratah ali v razpokah v Julijcih, redkeje v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah.
Srebrnozelenkasti listi so tridelni, pri vrhu nazobčani in prepognjeni po dolžini. Cvetno steblo ima enega ali dva cvetova. Ti imajo dvakrat po pet čašnih listov in pet večnih listov. Vsi zeleni deli rastline so svilnato dlakavi. Triglavska roža nosi še eno ime – bleščeči petoprstnik - prav zaradi svilnato svetleče odlakanosti.
Ni več znano, kdo je bleščeči petoprstnik prvi poimenoval triglavska roža. Navdih je dobil pri naravoslovcu Hacquetu, ki je zmotno menil, da je na Triglavu našel še neopisan prstnik in ga zato imenoval po prvaku slovenskih gora. Za Slovence bo ta prstnik vedno triglavska roža, pa čeprav raste v visokogorskem pasu vseh Južnih Alp, od Comskega jezera do Grintavca v Kamniških Alpah.
ALI VEŠ?
- Triglavska roža se imenuje tudi regijsko turistično in naravovarstveno informacijsko središče na Bledu.
Cilji učnega načrta
Triglavska roža
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- Učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
