Iskanje
Divji petelin

Divji petelin

Največja prostoživeča kura v Sloveniji.

Navadno pazljiv in dobro čuječ divji petelin ob svojem paritvenem oglašanju in razkazovanju skoraj pozabi na okolico. Dvigne glavo, našopiri svoj rep in perje pod glavo ter poskuša s klepanjem, hropenjem, pokanjem, brušenjem … in drugim značilnim oglašanjem prepričati samico, da je ravno on najboljši med samci.

Divji petelin (Tetrao urogallus)

Velikost:
  • do 85 cm
Teža:
  • do 5 kg
Prehrana:

  • žuželke, jagodičevje, trave, brsti dreves in grmov, iglice iglavcev
Življenski prostor:

  • Evropa in osrednja Azija; v Sloveniji ga najdemov Alpah
   
Kraljestvo
  • živali

Deblo:
  • strunarji
Razred
  • ptice
Red
  • kure
Podred
  • gozdne ali koconoge kure
Rod

 

  • Tetrao (divji petelini)

 
Vrsta
  • divji petelin

Divji petelin živi na območjih z gostim rastlinjem in podrastjo nad 800 m nadmorske višine. Samico pred parjenjem petelin prepričuje z značilnim oglašanjem in razkazovanjem.

Paritvena predstava koconoge kure se prične zgodaj spomladi, to je od marca do nekje sredine maja.

Na rastišču se zbere več samcev, ki razkazujejo svoje atribute. Včasih med samci pride tudi do pravih bojev. Na začetku poteka tekmovanje samo med samci, na koncu samica izbere svojega partnerja. Po parjenju samec odide, samica sama skrbi za potomce.

Samica v preprosto gnezdo na tla, v visoko travo ali v praprot znese 6 do 12 svetlo rjavih grahastih jajc. Vali jih okoli mesec dni. Takoj ko se mladiči izvalijo, skupaj z mamo iščejo hrano, ob mrazu pa se stisnejo k njej.

Mladiči divjega petelina potrebujejo veliko beljakovin, zato jedo gozdne mravlje in druge žuželke.

Delež rastlinske hrane kasneje narašča, odrasle kure se hranijo z jagodičevjem, listi, popki, travo, pozimi skoraj izključno z iglicami iglavcev.

Divji petelin živi na območjih, kjer je veliko gostega rastlinja in podrasti na nadmorski višini nad 800 metrov. Živi v iglastih in mešanih gozdovih. V Sloveniji ga najdemo v Alpah, sicer živi tudi drugod po Evropi in v osrednji Aziji.


In kakšen je videti? Samica in samec se zelo razlikujeta. Z velikostjo do 85 cm in maso do 5 kilogramov je samec divjega petelina največja koconoga kura pri nas. Perje na glavi je črne barve, na hrbtu prehaja v temno rjavi odtenek, na prsih je značilno temno zelene barve. Nad očmi ima obrvem podobno perje v rdeči barvi, na pregibu peruti ima večji beli piki podobno perje. Samice niso tako barvite. Zanje je značilna grahasto rjava barva.


Divji petelin je v Sloveniji zaščitena žival.

ALI VEŠ?

  1. Divji petelin obožuje borovnice.
  2. Značilen pojav v populaciji divjega petelina je pojav t.i. norih petelinov. To so petelini, ki ne kažejo nobenega prirojenega strahu pred ljudmi.

Cilji učnega načrta

Divji petelin

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenec spozna nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci spoznajo na širših skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja

9. razred

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«