Velikost: |
|
Teža: |
|
Prehrana: |
|
Življenski prostor: |
|
Kraljestvo |
|
Deblo: |
|
Razred |
|
Red |
|
Podred |
|
Rod |
|
Vrsta |
|
Divji petelin živi na območjih z gostim rastlinjem in podrastjo nad 800 m nadmorske višine. Samico pred parjenjem petelin prepričuje z značilnim oglašanjem in razkazovanjem.
Na rastišču se zbere več samcev, ki razkazujejo svoje atribute. Včasih med samci pride tudi do pravih bojev. Na začetku poteka tekmovanje samo med samci, na koncu samica izbere svojega partnerja. Po parjenju samec odide, samica sama skrbi za potomce.
Samica v preprosto gnezdo na tla, v visoko travo ali v praprot znese 6 do 12 svetlo rjavih grahastih jajc. Vali jih okoli mesec dni. Takoj ko se mladiči izvalijo, skupaj z mamo iščejo hrano, ob mrazu pa se stisnejo k njej.
Mladiči divjega petelina potrebujejo veliko beljakovin, zato jedo gozdne mravlje in druge žuželke.
Divji petelin živi na območjih, kjer je veliko gostega rastlinja in podrasti na nadmorski višini nad 800 metrov. Živi v iglastih in mešanih gozdovih. V Sloveniji ga najdemo v Alpah, sicer živi tudi drugod po Evropi in v osrednji Aziji.
In kakšen je videti? Samica in samec se zelo razlikujeta. Z velikostjo do 85 cm in maso do 5 kilogramov je samec divjega petelina največja koconoga kura pri nas. Perje na glavi je črne barve, na hrbtu prehaja v temno rjavi odtenek, na prsih je značilno temno zelene barve. Nad očmi ima obrvem podobno perje v rdeči barvi, na pregibu peruti ima večji beli piki podobno perje. Samice niso tako barvite. Zanje je značilna grahasto rjava barva.
Divji petelin je v Sloveniji zaščitena žival.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
2. razred:
SPO:
3. razred:
SPO:
4. razred:
NIT:
6. razred:
NAR:
7. razred:
NAR:
9. razred
BIO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«