Planine v Julijskih Alpah

K alpski kmečki domačiji, ki ima večino posesti, obdelovalno zemljo in glavna gospodarska poslopja v dolini, spadajo tudi planine. V Julijskih Alpah so planine največkrat v lasti celotnih vasi, pravimo, da so “srenjske”. Posamezen kmet si je na planini postavil stan za svojega pastirja – majerja ali majerico, kot jih poimenujejo v gorenjskem narečju. Včasih so zraven postavili še hlev ali tamar. Če je živina v planini molzna – pomeni, da imajo krave ali ovce ali koze mleko – je ta pastir hkrati tudi sirar. Če je planina velika, ima glavni pastir tudi pomočnike.

Tolminske, bovške in bohinjske planine

Planine v Julijskih Alpah se razlikujejo, tako kot se med seboj razlikujejo naselja in vasi, ki jih uporabljajo. Delimo jih na tolminske, bovške in bohinjske.
 

Življenje na planini ni lahko. V sodobnem času so težje dostopne planine in planine, kjer je oskrba z vodo problematična, opustili in se zaraščajo z gozdom. Največ živih planin je na Tolminskem. Na tolminskih in bohinjskih planinah se večinoma pase govedo, na bovških planinah in nad dolino Trente ter v Zgornjesavski dolini najdemo predvsem drobnico.

Živina iz dolin v gore in nazaj

V Bohinju je še živa večstopenjska pašna živinoreja. Kaj sploh je to? To je zelo star način gospodarjenja, ki je ohranjen že več stoletij. Ko spomladi skopni sneg v dolinah in požene prva trava, živino odženejo na skupne vaške pašnike okrog vasi. Živina se nato s kopnenjem snega počasi premika od nižje ležečih senožetnih planin, kakršna je Uskovnica, do najvišje ležečih pašnikov. Najvišje ležeče pašnike v Bohinju ima planina Velo polje. Tu se krave julija in avgusta pasejo na višini skoraj 2.000 metrov! Ko na visokogorskih pašnikih zmanjka paše, se živina spet počasi spušča v dolino in se v pozni jeseni zopet pase na pašnikih okrog vasi.