Alpski svizec

Alpski svizec

Žvižgajoči veveričji sorodnik

Na gorskih travnikih in meliščih poleti alpski svizec gloda trave, zelišča, koreninice, sadeže in semena. Ko večji veveričji sorodnik zazna nevarnost, svojo družino opozori z glasnimi žvižgi.

Alpski svizec živi v družinskih skupnostih s tremi do 15 živalmi. V njih sta starša, samec in samica, ter njuni mladiči. Z mišičastimi nogami in močnimi kremplji svizec koplje rove, v katerih prenočuje, prezimuje ali se skriva pred plenici. Svoj brlog si skoplje dva do pet metrov pod površjem zemlje.

Zimo svizec prespi.

Med spanjem se mu zniža telesna temperatura, srčni utrip in dihanje se upočasnita. Preživi od tolšče, nabrane v poletnih mesecih. Zbudi se po petih do šestih mesecih, ko se začne topiti sneg. Ko se rumenorjav glodavec s temnejših hrbtom zbudi iz zimskega spanja, se pari. Samica po 34 dneh skoti dva do sedem golih in slepih mladičev.

Čokat kosmatinec s kratkimi uhlji označuje in brani svoje ozemlje pred vsiljivci z izločki iz ličnih žlez.

 

Alpski svizec pristane na jedilniku planinskega orla, risa, lisice in kune. Živi izključno v gorah nad 1000 metri nadmorske višine. Alpski svizec naseljuje Alpe in Karpate (gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi).

ALI VEŠ?

  • Med zimskim spanjem se telesna temperatura alpskega svizca izenači z zunanjo. Če pade pod ledišče, se prebudi, saj bi sicer zmrznil.
  • Po svetu živi več vrst svizcev, vendar le na severni zemeljski polobli.
  • Alpski svizec je v Sloveniji živel že v času ledenih dob, a je nato izumrl. Ponovno so ga v Julijske Alpe naselili v drugi polovici 20. stoletja.

Cilji učnega načrta

Alpski svizec

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«