Cerkev svetega Janeza Krstnika

Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena že pred letom 1300. Preživela je mnogo stoletij, zato v njej najdemo različne sloge – od romanike do baroka. O njeni izjemnosti priča dejstvo, da je na svetu le še pet takšnih primerkov. Danes si lahko v cerkvi ogledate kopijo, original hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

V svetem hramu so tudi freske – najstarejše so iz 13. stoletja. Naslikanih je več kot 70 različnih motivov, med njimi tudi mnogi svetniki. Na južni zunanji steni cerkve je naslikan sv. Krištof, ki ga sicer najdemo naslikanega tudi na drugih bohinjskih cerkvah. Raziskovalci so v različnih plasteh našli tri njegove podobe. Prva plast je bila naslikana okoli leta 1300, druga okoli leta 1400 in tretja okoli leta 1530. Sveti Krištof je zavetnik romarjev, popotnikov, furmanov, voznikov, nosačev, splavarjev in čolnarjev. Ljudje so verjeli, da jim pogled na svetega Krištofa prinaša srečo oz. jih varuje pred naglo in nepredvideno smrtjo.

V cerkvi si lahko ogledamo tudi eno najstarejših fresk v Sloveniji. Uprizorjen je sv. Janez Evangelist, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom. Na njej vidimo tudi dva bela hudiča in angele s trakovi, ki imajo golše in zobe.

Posebnost cerkve je s prodniki tlakovana gotska lopa. V njej je stara zidana pušica. Streha cerkve in nizko obzidje sta pokrita s skodlami. V notranjosti se nahaja tudi lesen pevski kor z ograjo. Ograja je takšna, kot jo imajo ganki v alpskih kmečkih hišah. Včasih je bilo okrog cerkve pokopališče, o katerem danes priča le še odprta in poslikana gotska kapelica za prezbiterijem. Prav poseben je baročni zvonik. Videti je, kot da sta ena nad drugo nagrmadeni dve čebuli, kar imenujemo zvonik z dvojno čebulo. Poleg tega je v delu zvonika tudi nekakšen stolpič z okni – lanterna.

Slikovita cerkvica sv. Janeza Krstnika je danes podružnica župnije Srednja vas v Bohinju. Kot eden najlepših primerkov slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva je spomeniško zaščitena.

ALI VEŠ?

1. V Bohinju veliko dežuje, zato domačini radi rečejo, da ima v Bohinju dež mlade. Od tu izvira naslednja zgodba: kadar je v Bohinju preveč deževalo, so v Cerkvi sv. Janeza Krstnika takoj darovali sveto mašo za lepo vreme. Če še vedno dolgo ni nehalo deževati, so iz cerkve na most prestavili še leseno glavo sv. Janeza Krstnika in rekli: »Ko bo dovolj moker, bo pa že sprosil, da bo jenjalo deževati.«