Dolina Planica se blizu Rateč odcepi od Doline. Na zahodu jo omejuje greben Ponc, na vzhodu se nad njo dvigata obe gori Mojstrovki in vrh Cipernik.
Zgornji del Planice prehaja v Tamar oziroma Zelje. To je eden najlepših zatrepov oziroma zaključkov dolin v Julijskih Alpah, na koncu katerega se v svoji markantni obliki vzpenja vršac Jalovec.
Cilji učnega načrta
Planica Tamar
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
ŠPO: ob vsaj enem zahtevnejšem pohodu učenci spoznajo:
- osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod, naravovarstveno ozaveščanje, osnovno pohodniško opremo, pravila varne hoje
2. razred:
ŠPO: ob vsaj enem zahtevnejšem pohodu učenci spoznajo:
- osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod, naravovarstveno ozaveščanje, osnovno pohodniško opremo, pravila varne hoje
3. razred:
ŠPO: ob vsaj enem zahtevnejšem pohodu učenci spoznajo:
- osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod, naravovarstveno ozaveščanje, osnovno pohodniško opremo, pravila varne hoje
4. razred:
ŠPO: ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:
- določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti
DRU:
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
5. razred:
ŠPO: ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:
- določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti
DRU:
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
6. razred:
GEO:
- učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
- učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
- učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi
ŠPO: ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:
- določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti
7. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
ŠPO: ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:
- gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti, ukrepanje ob nezgodi, orientacija ob zemljevidu
8. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
ŠPO: ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:
- gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti, ukrepanje ob nezgodi, orientacija ob zemljevidu
9. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
ŠPO: ob izvedbi vsaj enega zahtevnejšega pohoda učenci spoznavajo:
- gibanje v naravi po opisu in ob zemljevidu, tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, varnost v gorah, nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti, ukrepanje ob nezgodi, orientacija ob zemljevidu
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
