Pešpot Pilštanj in vodna učna pot Lesično

Pešpot Pilštanj in vodna učna pot Lesično

Parkovne poti v Kozjanskem parku.

Fotografija: Kozjanski park

Starodavni trg Pilštanj je danes ena od postojank na Emini romarski poti.

 

Romarska pot povezuje kraje v Sloveniji in Avstriji, ki so povezane s sveto Emo.

Na trgu in na poti so vidne številne zanimivosti: rumeni dren, pranger, Ajdovska ženo, lipo, cerkev Sv. Mihaela, kapelo Sv. Eme, razstava o šolstvu, obzidje nekdanjega gradu Peilensteina …

 

Slovar

PRANGER: steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen

Cilji učnega načrta

Pešpot Pilštanj in vodna učna pot Lesično

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

ŠPO: 

  • učenci pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), značilnosti okolice, po kateri poteka pohod.
  • naravovarstveno ozaveščanje
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki, poznajo osnovno pohodniško opremo in pravila varne hoje.

SPO:

  • učenci se zavedajo zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezanega ohranjanja naravnega okolja in sonaravnega gospodarjenja z njim

2. razred:

ŠPO:

  • učenci pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine)
  • učenci usvojijo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod
  • učenci se ozaveščajo o naravovarstvu
  • učenci  so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki, poznajo osnovno pohodniško opremo in pravila varne hoje

SPO:

  • učenci se zavedajo zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezanega ohranjanja naravnega okolja in sonaravnega gospodarjenja z njim

3. razred:

ŠPO:

  • učenci pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine)
  • učenci usvojijo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod
  • učenci se ozaveščajo o naravovarstvu
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki, poznajo osnovno pohodniško opremo in pravila varne hoje

SPO:

  • učenci se zavedajo zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezanega ohranjanja naravnega okolja in sonaravnega gospodarjenja z njim

4. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo dva pohoda na višjo razgledno vzpetino ‒ eden od teh naj bo zahtevnejši pohod glede na premagano višinsko razliko
  • učenci spoznajo varnost na pohodih: oblačilo, obutev, nahrbtnik, tempo hoje, prehrana, pitje tekočine
  • vpliv hoje na organizem
  • varovanje narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi).
  • določitev strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu.
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 400 metrov
  • učenci poznajo vpliv hoje na organizem, pravila varne hoje in prvo pomoč pri praskah, žuljih in pikih žuželk ter zaščito pred insekti
  • učenci ravnajo v skladu z načeli varovanja narave.

DRU:

  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

ŠPO:

  • ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:
  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

6. razred:

ŠPO:

  • ob pohodu na višjo razgledno vzpetino učenci spoznavajo:
  • določanje strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu,
  • tempo hoje,
  • nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo,
  • vpliv hoje na organizem,
  • varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
  • varnost v gorah,
  • nudenje prve pomoči pri praskah, ranah, žuljih, udarninah (oteklinah) in pikih žuželk, zaščita pred insekti

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvija ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

NAR:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

7. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo najmanj en pohod na novo, bolj oddaljeno pohodniško točko in pri tem spoznavajo tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, orientacijo ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje in se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme

GEO: 

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

NAR:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja,
  • učenci oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje vseh oblik življenja

8. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo najmanj en pohod na novo, bolj oddaljeno pohodniško točko in pri tem spoznavajo tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, orientacijo ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje in se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme

BIO:

  • učenci razvijajo zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

9. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo najmanj en zahtevnejši pohod
  • učenci se gibajo v naravi po opisu in ob zemljevidu
  • učenci upoštevajo in spoznavajo tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine, termoregulacijo, vpliv hoje na organizem
  • učenci spoznavajo varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine
  • učenci se orientirajo ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje in se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenec spoznava geografske značilnosti Slovenije

BIO:

Pri učencih je treba razvijati:

  • zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Vir