Iskanje
Vasi Škocjan in Betanja

Vasi Škocjan in Betanja

Prizori iz preteklosti.

Fotografije: Park Škocjanske jame

Škocjan in Betanja sta dve vasi v Parku Škocjanske jame, ki s svojimi stavbami pričarata življenje naših prednikov. Naselji imata status naselbinskih spomenikov, kar pomeni, da sta pomembna kulturna dediščina tega območja.

Škocjan

Vas Škocjan je gručasto naselje in leži na vzpetini s prepadnimi stenami. V vasi je cerkev sv. Kancijana, po katerem so jame in vas dobili ime.

Na ozemlju Slovenije najdemo deset naselij z imenom Škocjan in 23 cerkva, posvečenih sv. Kancijanu. Navadno stojijo ob vodnih tokovih, izvirih in ponorih.

Škocjan naj bi bil poseljen že v prazgodovinski dobi, nedvomno tudi v času stare Grčije in Rima in v srednjem veku. Vas je sklenjeno pozidana. Vaške ulice se stekajo na osrednji trg s skupnim (komunskim) vodnjakom, župniščem in staro šolo, v kateri je sedež Turističnega društva Škocjan. Prevladujejo stegnjeni in deloma zaprti domovi kraškega tipa.

Eden najbolj pomembnih in značilnih objektov v vasi je vodnjak ali štirna, v katerem se zbira deževnica s streh okoliških hiš.

Vodnjak sestavlja nadzemni in podzemni del. Zbiralnik pod zemljo je vklesan v živo skalo.

Do petdesetih let 20. stoletja je bil Škocjan znan po številnih obrtnikih, danes pa vas skoraj sameva. Zaživi med turistično sezono, saj sta v njej postavljeni dve stalni muzejski zbirki.

Betanja

Gručasta vasica Betanja leži v zavetrni legi na terasi ob robu udornice Male doline, tik pod Škocjanom. Sestavlja jo vsega pet domačij: Šimcovi, Strmulinovi, Kuntovi, Betancovi in Kaščakovi.

Značilne kraške stavbe so obdane s kamnitimi zidovi. Na sredi dvorišča – borjača – je vodnjak oziroma štirna.

Tipične hiše imajo dvokapne strehe, ki so večinoma krite s korci. Objekti so oblikovani tradicionalno. Številne kamnite vratne in okenske odprtine so obdane z obdelanimi kamnitimi okvirji – jertami ali portoni, vhodi na kraško dvorišče. Vrata so lesena, okna imajo polkna – škure – in železne križe.

Ustno izročilo pravi, da je najstarejša domačija v vasi Pr’ Betanci. Hiša je bila zgrajena v 17. stoletju, na oknu iz kamnitih jert je letnica 1605. Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša, prenovljeno gospodarsko poslopje in dvorišče.

Posebno zanimiva je kritina iz skrl – klanih kamnitih plošč. Slednja je običajno nadomestila slamo, saj je bila trajnejša in predvsem ognjevarna. V nasprotju z lažjo kritino iz korcev se dobro obnese med močnimi sunki burje. Slabost kamnite strehe je njena teža, ki zahteva zelo močno leseno nosilno konstrukcijo strehe in trdne podporne zidove hiše, zato so si jo lahko privoščili le premožnejši vaščani.

ALI VEŠ?

  • V vasi Škocjan je pred prvo svetovno vojno v 13 hišah živelo 68 prebivalcev.
  • Na strehi Betanceve hiše je približno 2000 kamnitih skrl. Skupaj tehtajo skoraj dvajset ton!

Slovar

GRUČASTO NASELJE: naselje, pri katerem so hiše na kupu in so razporejene brez zaznavnega reda

PONOR: odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda

ŠTIRNA: vodnjak

DVOKAPNA STREHA ali DVOKAPNICA: streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode

KORCI: žlebasta strešna opeka za pokrivanje hiš, tipična za Primorsko

SKRLE: kamnite plošče

MALA DOLINA: udornica v začetnem delu Škocjanskih jam, skozi katero teče Reka

Cilji učnega načrta

Vasi Škocjan in Betanja

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«