Velikana, ki sta živela v Bohinju na vzpetinah Rudnici in Studoru, sta si z enega hriba na drugega podajala orodje. Njuna sestra, Ajdovska deklica, je z eno nogo stala na Rudnici in z drugo na Studoru ter iz Bohinjskega jezera zajemala vodo. Ljudje so bili v primerjavi z njimi tako majhni, da so jih ajdi lahko nosili v predpasniku. Bili pa so prijazni, mnogo zgodb govori o tem, kako so pomagali ljudem.
Ajdovska deklica s Prisojnika: dobrotnica ljudem
Ena od znanih pripovedk je zgodba o Ajdovski deklici. Njen obraz še vedno lahko vidimo v steni Prisojnika, če se peljemo čez Vršič. Prav žalostno gleda v dolino, se ti ne zdi? Tudi ona je bila dobrotnica. Med zimami z veliko snega je Trentarjem pomagala pregaziti prelaz Vršič, da so lahko prišli na drugo stran. V zahvalo so ji pod steno Prisanka – tako domačini rečejo gori Prisojnik – pustili malo kruha, sira in kak priboljšek. Bila pa je Ajdovska deklica tudi rojenica. Prihajala je namreč k zibelkam novorojenih otrok in jim napovedovala prihodnost. Zakaj in kako je potem okamenela?
Pravijo, da je bila ravno ona tista, ki je še v zibelki napovedala trentarskemu lovcu, da bo ustrelil Zlatoroga. Za svojo zloveščo napoved je bila kaznovana. Okamenela je in njen obraz je zdaj v steni Prisojnika. Vsakič znova nas spomni na daljne prednike, ki so živeli v naših gorah in bili dobrotniki prvih ljudi, ki so se naselili med negostoljubne skalne vršace.
Ajdi na Kozjanskem so nosili vodo iz Bistrice
Tudi v Kozjanskem regijskem parku imajo okamenele ajde. Eden od njih je Ajdovska žena. To je 12 metrov visok skalni osamelec v strmem gozdnatem pobočju nad levim bregom Bistrice pod naseljem Pilštanj. Spominja na žensko, ki je še pred nedavnim imela v naročju otroka. Legenda pravi, da so velikani, ki so nekoč tu živeli, nosili vodo iz Bistrice. Nekega dne je bilo neznosno vroče in Ajdovska žena je šla po vodo. V naročju je nosila otroka in težko ji je bilo v žgoči vročini po strmem naročju nositi tako vodo kot otroka. V obupu je preklela sonce in za kazen okamenela skupaj z otrokom.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
5. razred:
DRU:
6. razred:
GEO:
ZG:
7. razred:
GEO:
8. razred:
GEO:
9. razred:
GEO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«