Iskanje
Kraški pojavi

Kraški pojavi

Čudežno delovanje vode

Sprehod po kraških površinah ni vedno enostaven, saj si lahko ob nepazljivosti hitro zviješ gleženj. Voda je ustvarila razpoke, vdolbine, luknje, kotanje, jame ... značilne kraške oblike.
Kraški pojavi so lahko vidni na površju ali pa nastajajo pod tlemi. Zato ločimo površinske in podzemske kraške pojave in oblike.

Površinske kraške oblike

Na površju kraški pojavi nastanejo kot posledice korozije – kemičnega raztapljanja apnenčaste podlage. Nekateri pojavi so zelo majhni, drugi veliki, zato jih po velikosti razvrstimo od žlebičev in škrapelj do vrtač, še večje pa so uvale in kraška polja.

 

 

Žlebiči in škraplje so manjše kraške oblike, ki so značilne za nepokrita, gola kraška področja. Tu je površje neposredno izpostavljeno vodi in padavinam. Žlebiči so vodoravne, vzporedne, podolgovate vdolbine, ki so videti kot žlebovi na strehi. Potekajo v smeri največje strmine in se povečujejo v smeri navzdol. Škraplje so navpične razpoke v kamnini, ki nastajajo v manj odpornih delih apnenčastega površja.

Naslednje po velikosti so vrtače, ki so tudi najštevilčnejši kraški pojav. Po obliki spominjajo na manjšo, lijaku podobno kotanjo. Njihovo dno je majhno in pokrito s prstjo, kar kmetje izkoristijo kot obdelovalno površino. Večje od vrtač so uvale. Te nastanejo z združitvijo dveh ali več vrtač. Uvale nimajo povsem ravnega dna in so lahko občasno tudi poplavljene. Večinoma jih poraščajo travniki, na katerih se pase drobnica.

Kraška polja so največja površinska kraška oblika. Imajo dokaj ravno dno, obdaja jih višji svet hribovij in planot. Po kraškem polju navadno teče ponikalnica, ki na enem koncu polja izvira, na drugem pa ponikne (ponor) v kraško podzemlje. Dno kraškega polja zaradi pogostih poplav ni primerno za poljedelstvo in poselitev, zato je večina naselij, njiv in boljših travnikov na robovih teh polj. Najbolj znana kraška polja so Cerkniško, Planinsko, Babno in Kočevsko polje.

Podzemske kraške oblike

Voda s površja pronica tudi v notranjost. S kemičnim raztapljanjem širi razpoke in ustvarja podzemske kraške jame in brezna. To so podzemski kraški pojavi.

 

Kraška brezna so navpične in strme votline. Lahko so globoka tudi do več sto metrov.

Kraške jame so vodoravne podzemske votline, ki jih oblikuje voda. Ustvarja poševne in navpične jamske rove, ki se postopoma širijo. Pri nas so najbolj znane Postojnska jama in Škocjanske jame.

Posebnost kraških jam so kapniki. Ti nastajajo z izhajanjem ogljikovega dioksida iz kapljične vode. Zaradi izhlapevanja CO2 se v suhih delih jame izloča kalcit oziroma siga. Vsi kapniki niso enaki. Hitro ugotovimo, da eni ''rastejo'' s tal navzgor, drugi s stropa navzdol. Na tleh stoječi kapniki se imenujejo stalagmiti, viseči s stopa pa so stalaktiti. Kadar se stalagmit in stalaktit združita, nastane kapniški steber ali stalagmat. V jami nas lahko presenetijo še druge oblike kapnikov: cevčice, iglice, ponvice, zavese, špageti …

ALI VEŠ?

  1. Narava včasih ustvari tudi naravne mostove. Mali in Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu sta ostanek porušenega jamskega stropa.

Slovar

  • PONIKALNICA: reka, ki teče po kraškem površju in ponikne v kraško podzemlje
  • PONOR: mesto, kjer površinska voda ponikne v podzemlje
  • POŽIRALNIK: mesto na kraških tleh, kjer podzemeljska votlina požira površinsko vodo. Nekateri so na kraškem polju, še več pa jih je na njegovem obrobju.
  • SUHA DOLINA: nastane, ko vodni tok, ki je v preteklosti tekel po površju, ponikne v kraško notranjost

Cilji učnega načrta

Kraški pojavi

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

6. razred:

NAR:

  • učenci prepoznajo in poimenujejo najbolj zastopane kamnine v Sloveniji (apnenec, dolomit, lapor, fliš)

9. razred:

GEO:

  • učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije
  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«