Dolina Radovne
Ledeniška dolina med Pokljuko in Mežaklo
Dolina se začne na izteku dolin Krme in Kota pri Zgornji Radovni. Sama reka Radovna izvira na številnih mestih, njena komaj 17 km dolga pot se konča z izlitjem v Savo Dolinko. Večinoma jo napajajo pod površjem tekoče vode iz Triglavskega pogorja med Kotom in Krmo. Vije se po dolini proti jugovzhodu, pri Krnici se obrne na sever ter se kmalu zatem, ko se izmuzne ozkemu Vintgarju, izlije v Savo Dolinko.
Strme dolinske bregove poraščajo mešani gozdovi. Dolino zaznamuje osojna lega in s tem izrazito alpsko podnebje, številni izdatni kraški izviri ter plitva in mrzla reka Radovna.
V spodnjem delu doline se v strmem pobočju nad Krnico odpira vhod v Gorjansko jamo. Skupna dolžina njenih rovov je okrog 1300 m, jama pa je globoka 153 metrov. Nekdaj je bila urejena za obiskovalce, danes je dostopna le v spremstvu jamarjev.
V apnenčasto pobočje nasproti jame je zarezana skoraj dva kilometra dolga Pokljuška soteska. Med taljenjem ledenikov jo je izdolbel tok Ribščice. Ko je voda usahnila, se je pokazala največja fosilna soteska v Sloveniji. Krnica je tudi kraj, kjer Radovna z ostrim kolenom spremeni smer in zavije proti severovzhodu. Reko vklene 1600 metrov dolgo sotesko Vintgar. Znamenito sotesko s strmimi in prepadnimi stenami zaključuje mogočni 13-metrski slap Šum – eden redkih rečnih slapov pri nas.
Ljudje, ki so živeli in še živijo na tem območju, se morajo vseskozi prilagajati ostrim alpskim podnebnim razmeram in skopim naravnim danostim. Domačije so raztresene v širšem delu doline Zgornje Radovne. Sprva naj bi na tem območju gorjanski kmetje imeli le pašnike, šele kasneje so se v Spodnji, Srednji in Zgornji Radovni naselili tudi za stalno. Najbolj znane domačije so bile Pr’ Gogal, Pr’ Guhar, Pr’ Biščk, Pr’ Požrvu, Pr’ Psnak in Pr’ Pocar.
ALI VEŠ?
- Ustno izročilo govori, da se je po dolini Radovne v začetku 19. stoletja pomikala francoska vojska. Eden od vojakov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja naj bi na posebno skalo zapisal njegove inicialke. To naj bi bil t.i. Napoleonov kamen.
- Pocarjeva domačija je danes urejena v muzej s stalno zbirko in mnogimi gostujočimi razstavami. V poletnem času je domačija odprta za obiskovalce; potekajo številni dogodki in delavnice.
Cilji učnega načrta
Dolina Radovne
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
5. razred:
DRU:
- učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti, in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
6. razred:
GEO:
- učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
- učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
- učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi
7. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
- učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin
8. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
