Iskanje
Gogalova lipa

Gogalova lipa

Pet stoletij star 25-metrski velikan

Pred več kot 500 leti so Gogalovi pred svojo domačijo v Zgornji Radovni posadili lipo. Preživela je mnoge generacije in kljubovala času, vremenu, vojnam in boleznim. Danes s svojimi 25 metri ponosno zre v dolino.
Ena izmed mogočnejših lip v Sloveniji je velikanska, 25-metrska lipa, ki stoji pred Gogalovo domačijo v Zgornji Radovni.

Lipa že dolgo velja za simbol slovenstva. Ljudsko izročilo pravi, da so lipe radi sadili ob posebnih priložnostih. Navadno so stale ob cerkvah in drugih znamenjih, večkrat so lipo posadili na sredino vasi, kjer so se zbirali in modrovali vaški očaki.

A Gogalova lipa pravzaprav ni lipa, ampak je lipovec! Tako kot lipa je lipovec slovenska avtohtona drevesna vrsta, ki jo srečamo v gozdu. Več o razliki med njima si preberi 

TUKAJ

Obseg Gogalovega drevesa meri več kot 640 cm. Si predstavljaš, koliko je to? Kar pet prijateljev bi ti moralo priskočiti na pomoč, če bi Gogalov lipovec želeli objeti.

Bujna krošnja drevesa kljub svojim častitljivim letom nima suhih vej. Drevo je najlepše spomladi, ko se v celoti olista, cveti in diši, ter gosti na stotine čebel, ki tu iščejo hrano.

500-letnemu velikanu ni nikoli dolgčas!

Šest metrov nad tlemi je v vejni pazduhi Gogalovega lipovca zrasla okrog meter visoka smreka. Po vejah tega mogočneža najdemo še nekaj drugih vraslih smrečic, malinjak, belo humulico in trižilno popkoreso.

Gogalovi so ponosni na hišno znamenitost. Povedo celo, da so še v prvi polovici prejšnjega stoletja obsekovali veje drevesa za zimsko krmljenje ovac.

Zaradi svoje velikosti in starosti je drevo zavarovano kot naravni spomenik državnega pomena.

ALI VEŠ?

  1. Dolina Radovna je vklenjena med visoka in strma pobočja. Sonce zato lipovca na Gogalovi domačiji dva meseca sploh ne doseže.

Cilji učnega načrta

Gogalova lipa

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po listih, cvetovih in plodovih

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«