Lipa že dolgo velja za simbol slovenstva. Ljudsko izročilo pravi, da so lipe radi sadili ob posebnih priložnostih. Navadno so stale ob cerkvah in drugih znamenjih, večkrat so lipo posadili na sredino vasi, kjer so se zbirali in modrovali vaški očaki.
A Gogalova lipa pravzaprav ni lipa, ampak je lipovec! Tako kot lipa je lipovec slovenska avtohtona drevesna vrsta, ki jo srečamo v gozdu. Več o razliki med njima si preberi
Obseg Gogalovega drevesa meri več kot 640 cm. Si predstavljaš, koliko je to? Kar pet prijateljev bi ti moralo priskočiti na pomoč, če bi Gogalov lipovec želeli objeti.
Bujna krošnja drevesa kljub svojim častitljivim letom nima suhih vej. Drevo je najlepše spomladi, ko se v celoti olista, cveti in diši, ter gosti na stotine čebel, ki tu iščejo hrano.
Šest metrov nad tlemi je v vejni pazduhi Gogalovega lipovca zrasla okrog meter visoka smreka. Po vejah tega mogočneža najdemo še nekaj drugih vraslih smrečic, malinjak, belo humulico in trižilno popkoreso.
Gogalovi so ponosni na hišno znamenitost. Povedo celo, da so še v prvi polovici prejšnjega stoletja obsekovali veje drevesa za zimsko krmljenje ovac.
Zaradi svoje velikosti in starosti je drevo zavarovano kot naravni spomenik državnega pomena.
Dolina Radovna je vklenjena med visoka in strma pobočja. Sonce zato lipovca na Gogalovi domačiji dva meseca sploh ne doseže.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
2. razred:
SPO:
3. razred:
SPO:
4. razred:
NIT:
DRU:
6. razred:
NAR:
GEO:
7. razred:
GEO:
8. razred:
GEO:
9. razred:
GEO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«