Grbinasti travnik

Grbinasti travnik

Prav poseben alpski travnik

Vsi travniki niso enaki. Prav zanimive in edinstvene travnike je so seboj pustili ledeniki. S svojimi grbinasti, meter visokimi in do tri metre širokimi hribčki ter množico raznoraznih rastlin in živali dajejo alpskemu svetu prav posebno podobo. To so grbinasti travniki.

Od Pocarjeve domačije se odpravimo na kratek sprehod v smeri Mojstrane. Že takoj za prvim ovinkom, po 80 metrih hoje, se nam odpre pogled proti dolini Krma. Oblika doline nam takoj pove, da je ledeniškega nastanka.

Raziskujemo dediščino ledenika, zato nadaljujemo pot. Po 200 metrih hoje pridemo do hudourniške struge, ki jo obdaja gozd. Dobro se vidi, kako je gozd zaradi hudournika občasno poplavljen. Včasih je tako visok, da si moramo čezenj pomagati s preprosto leseno brvjo. Naprej ob poti lahko opazujemo travnike, ki jih ljudje pokosijo, ali pa na njih pasejo živino. Zanimive so tudi njive, ki so polne kamenja. Ležijo namreč na materialu, ki ga je odložil ledenik (morena). V zemlji je ogromno manjših in večjih kamnov.

Kmalu prispemo do travnika, ki se že na prvi pogled razlikuje od vseh drugih naokoli. Je malo manj zelen kot sosednji travniki, trava ni tako visoka in med njo najdemo veliko različnih rastlinskih in živalskih vrst.

A glavna razlika je nekje drugje. Sprehod čezenj razkrije, da je povsod polno malih hribčkov.

Ravno zaradi teh grbin takšne travnike imenujemo GRBINASTI TRAVNIKI. Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi procesi počasi oblikovala v male hribe in dolinice. Grbine so visoke okoli 1 m in široke od 1 do 3 m. Zaradi kmetovanja in enostavnejše košnje so veliko grbinastih travnikov v alpskih dolinah ljudje zravnali. Travnik je tako res laže pokositi s kosilnico, a pri tem uničimo značilno alpsko podobo travnika.

Za omenjeni grbinasti travnik pod Pocarjevo domačijo skrbijo nadzorniki Triglavskega narodnega parka. Pa ne tako, da ga stražijo pred nepridipravi, ampak ga enkrat letno pokosijo. Če bi namreč travniku postili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd.

Grbinasti travniki so zanimivi tudi zato, ker na njih živijo različne vrste rastlin in posledično tudi živali … posebno tiste drobne – žuželke, pajkovci, polži in podobne. Med rastlinami najdemo vrste, ki sicer uspevajo mnogo višje v gorah npr. Clusijev svišč. Modra lepotica je tudi sicer v Sloveniji zavarovana rastlinska vrsta.

Na travniku najdemo tudi živorodno dresen. Ta gorska rastlina se razmnožuje na prav poseben način. Semena vzklijejo že na matični rastlini in na rastlini sami začnejo rasti nove majhne rastlinice. Brstiči nato odpadejo in se ukoreninijo. To je ena od prilagoditev na Alpam značilne dolge zime, močne vetrove ter skromno in tanko plast rodovitne zemlje.

 

ALI VEŠ?

  1. Tam, kjer so grbinaste travnike zravnali, se po nekaj desetletjih spet začnejo pojavljati grbine. Material in naravni procesi so isti kot prej in pravzaprav ni razloga, da ne bi bilo tako.

Cilji učnega načrta

Grbinasti travniki

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
  • učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju

DRU:

  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5.razred:

DRU:

  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci navedejo primere prilagoditev rastlin na razmere v okolju
  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave

7. razred:

GEO:

  • učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije)
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«