Cvetoče znanilke pomladi
Pomlad naznanjajo prve spomladanske cvetlice.
Slikovna križanka o pomladanskih cvetlicah!Ena od prvih pomladnih cvetlic je zvonček. Nežen bel cvetek pokuka iz snega in zdi se nam, da je pomlad že tu. A do nje lahko mine še kar nekaj časa. V Sloveniji raste ena sama vrsta iz rodu malih zvončkov – to je navadni mali zvonček.
V alpskih dolinah Gorenjske je pogost sorodnik navadnega malega zvončka, to je pomladanski veliki zvonček. Zaradi velikih in enotnih cvetnih listov, ki spominjajo na krono, nosi tudi ime kronica.
Z rumeni barvami nas na travnikih in v svetlih gozdovih pričaka trobentica. Poskusi zaigrati nanjo! Nato jo lahko tudi poješ. Te zanima več o tej rumeni znanilki s kosmatimi listi?
Vijolične livade pomladanskih žafranov nas vsako leto vabijo, da ustvarimo kakšno nepozabno fotografijo. Ali veš, da je pomladanski žafran sorodnik pravega žafrana? Zadnji še vedno predstavlja eno najdražjih začimb na svetu.
Še pred vsemi zgoraj navedeni pomladnimi znanilci zacveti zimzeleni črni teloh. Ob milih zimah ga je mogoče opaziti že decembra, zato nosi tudi ime božična roža. Te zanima, zakaj ime črni teloh?
Cilji učnega načrta
Cvetoče znanilke pomladi!
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci obiščejo vrt, njivo, sadovnjak in druge obdelovalne površine
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
Sunflair / Pixabay (navadni mali zvonček), Triglavski narodni park (ostale fotografije)