Iskanje
Navadni mali zvonček

Navadni mali zvonček

Edini predstavnik malih zvončkov v Sloveniji

Nežen bel cvetek pokuka iz snega in zdi se nam, da je pomlad že tu. A do nje lahko mine še kar nekaj časa. V Sloveniji raste ena sama vrsta zvončkov iz rodu malih zvončkov – to je navadni mali zvonček.

Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis)

Velikost
  • 10 - 25 cm
Čas cvetenja
  • februar–april
Rastišče
  • gozdovi in gozdni robovi, travniki
Razširjenost

  • raste povsod po Sloveniji
   
Kraljestvo
  • rastline
Deblo
  • kritosemenke
Razred
  • dvokaličnice
Red
  • beluševci
Družina
  • narcisovke
Rod
  • zvonček
Vrsta
  • navadni mali zvonček

 

Navadni mali zvonček se rad druži in raste v skupinah. Belega znanilca pomladi najdemo povsod po Sloveniji.

Navadni mali zvonček rad raste v skupinah in se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Iz čebulice poženeta dva ozka lista, neolistano steblo nosi kimast cvet. Zunanji trije cvetni listi so navadno popolnoma beli. Notranji trije so krajši z zeleno liso na koncu in so videti kot na glavo obrnjena črka V.

Čeprav ima tipičen predstavnik tri bele zunanje cvetne liste, najdemo tudi takšne z nežno zeleno cvetno oblekico, zvončke z dvema, štirimi ali petimi zunanjimi cvetnimi listi in zvončke, katerih cvet se zgleduje po pasjem zobu ali ciklamah.

Nežen, a strupen znanilec pomladi je razširjen skoraj po celotni Sloveniji, a zaradi različnega podnebja, reliefa in tal cveti nekje prej drugje kasneje.

Celo do sredine aprila jih je mogoče najti; na zasneženih in visokih predelih še kasneje.

Pojavlja se na robu gozdov in na gozdnih travnikih. Zanimivo je, da ne mara gnojenih travnikov in tam ne uspeva. Zelo rad ima lege ob rekah – tudi tam, kjer voda velikokrat prestopi breg. A vendarle, zvonček ni plavalec! Nenehne mokrote in dlje stoječe vode ne mara, zato jih ni v močvirnatih predelih.

V notranjosti Slovenije se držijo nižjih predelov, v alpskih dolinah Gorenjske pa ga večinoma ne boste našli – tam je doma njegov bratranec pomladanski veliki zvonček.

Zvončki se razmnožujejo tako s semeni kot s čebulicami. Iz ene čebulice zvončka naslednje leto z delitvijo že lahko nastaneta dve, nato tri, pet…

Ime navadnega malega zvončka v latinščini pomeni mlečni cvet, ki raste v bližini snega. Stara pripoved pravi, da naj bi sneg svojo barvo dobil od zvončka, saj mu je bil ta edini pripravljen odstopiti belino. Zato lahko cveti prvi med spomladanskimi cvetlicami.

Zvončki so v naravi zaščiteni in so v Sloveniji na seznamu zavarovanih vrst. Dovoljeno jih je nabrati za šopek, prepovedano je množično trganje, strogo prepovedano pa je izkopavanje podzemnih delov.

ALI VEŠ?

  1. Zvončki v ljudskem izročilu pomenijo upanje, zadovoljstvo in znak pripadnosti ljudem, ki jim jih podarimo.
  2. Zvončki in norice naj ne bi v naravi nikoli rasli na skupnem rastišču, a se izjeme najdejo.
  3. V Ljubljani vsako leto poteka Festival zvončkov.
  4. Slovenski botaniki so vzgojili sorto z nekaj zelene na belem cvetu, ki se imenuje Ljubljana.
  5. Zaporedje razmnoževanja števila čebulic pri navadnem malem zvončku se imenuje Fibonaccijevo zaporedje.

 

Cilji učnega načrta

Navadni mali zvonček!

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci obiščejo vrt, njivo, sadovnjak in druge obdelovalne površine
  • učenci poznajo načine razmnoževanja rastlin

4. razred:

SPO:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Sunflair / Pixabay (navadni mali zvonček), Triglavski narodni park (ostale fotografije)

Vir

Botanični vrt Slovenije / dr. Jože Bavcon (www.botanicni-vrt.si), Triglavski narodni park, https://botanical.com.