Pomladanski veliki zvonček
Zvonček s kronico.
Pomladanski zvonček (Leucojum vernum)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
V Sloveniji poleg navadnega malega zvončka raste tudi pomladanski veliki zvonček. Ker se njuni rastišči le redkokdaj stikata, nekje pod imenom zvonček poznajo le veliki zvonček, nekje pa le mali zvonček. Marsikdo je prijetno presenečen, da govorimo od dveh različnih rastlinah.
Kronica je večja kot navadni mali zvonček, vsi cvetni listi pa so enako veliki, zato sta notranji in zunanji krog slabše vidna. Ima široke, bleščeče in travnato zelene liste, ki izraščajo iz čebulice. Običajno je na enem cvetnem peclju en zvonast cvet s šestimi cvetnimi listi, izjemoma lahko tudi dva enakovredno velika. Iz čebulice lahko izraščata tudi dva peclja s po dvema cvetovoma.
Kronica, ki ji ponekod rečejo tudi norica, je tako kot manjši sorodnik strupena rastlina. Raste na vlažnih rastiščih v gozdovih in njihovih obronkih. Pomladanski veliki zvonček je prisoten v mokrih zamočvirjenih predelih, pa tudi na povsem suhih in strmih apnenčastih pobočjih.
Tako kot navadni mali zvonček se tudi kronica razmnožuje z delitvijo čebulice in s semeni.
Sodi med zavarovane rastline. Lahko ga naberemo za šopek, strogo prepovedano je izkopavanje podzemnih delov.
ALI VEŠ?
- Zaradi svoje redkosti pomladanski veliki zvonček v nekaterih delih Slovenije velja za nekaj posebnega in ga imenujejo tudi zlati zvonček, nekje tudi ta ''ceplen''.
- Kronici je zelo podoben njegov izredno redek poletni sorodnik – poletni veliki zvonček, ki je večji in cveti od maja do junija.
Cilji učnega načrta
Pomladanski veliki zvonček!
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci obiščejo vrt, njivo, sadovnjak in druge obdelovalne površine
- učenci poznajo načine razmnoževanja rastlin
4. razred:
SPO:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Vir
Triglavski narodni park, https://botanical.com. Botanični vrt Slovenije (www.botanicni-vrt.si)