Iskanje
Trobentica ali navadni jeglič

Trobentica ali navadni jeglič

Rumena travniška znanilka pomladi.

Človek bi kar zavriskal, ko po hladni zimi sonce znova začne močneje sijati. Zatrobil bi na trobento … na tisto majhno glasbilo, ki nas z rumenimi cvetovi pričaka na travnikih.

Trobentica, navadni jeglilč (Primula vulgaris)

Velikost
  • 5–15 cm
Čas cvetenja
  • februar–maj
Rastišče
  • travniki, svetli gozdovi, sadovnjaki ...
Razširjenost

  • raste povsod po Sloveniji
   
Kraljestvo
  • rastline
Deblo
  • semenke
Razred
  • dvokaličnice
Red
  • vresovci
Družina
  • jegličevke
Rod
  • Primula
Vrsta
  • trobentica, navadni jeglič

 

Rumena znanilka pomladi s kosmatimi listi raste na travnikih in v svetlih gozdovih, najdemo jo tudi v sadovnjakih in na domači zelenici.
Rumena znanilka pomladi je svoje ime bržkone dobila po tem, da lahko v utrgan cvet pihnemo in ta nato zatrobi kot nekakšno naravno glasbilo.

Trobentica zraste do 15 centimetrov v višino, prepoznamo pa jo po bledorumeni barvi petih venčnih listih, ki sestavljajo cvet. Cvetovi imajo prijeten vonj po medu. Tudi okus cvetov spominja na med.

Podolgovati listi se lepe zelene barve, nagubani z mrežasto žilnato ploskvijo, ki ima nazobčan in navzdol obrnjen rob. Listi se zožijo v kratek in kosmat pecelj. Korenine trobentice so kratke in razvejane.

Trobentica raste na travnikih in v svetlih gozdovih, najdemo jo v sadovnjakih in tudi na domači zelenici.

Trobentica se lahko pohvali z marsikaterimi zdravilnimi učinki, zato jo uporabljajo za lajšanje težav z dihali, pri prehladu, putiki, proti nespečnosti … zelo pogosta je tudi v kulinariki.

ALI VEŠ?

  1. Med jegličevke poleg trobentice uvrščamo tudi avrikelj.
  2. Na gredah in v okrasnih loncih spomladi najdemo tudi trobentice, ki so modre, roza, oranžne in še druge barve. Te so nastale s pomočjo križanja.
  3. Največ trobentic lahko najdemo na prisojnih straneh listnatih gozdov, eden izmed teh je tudi ob Bohinjskem jezeru.

Cilji učnega načrta

Trobentica ali navadni jeglič!

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo) 

4. razred:

SPO:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine 
  • učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
  • učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)

7.razred:

NAR:

  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Vir

Triglavski narodni park, https://botanical.com. Botanični vrt Slovenije (www.botanicni-vrt.si)