Pomladanski žafran

Pomladanski žafran

Modro vijolične pomladne cvetoče preproge.

Ob sprehodu skozi pomladno naravno skoraj ni kraja v Sloveniji, kjer nam čudovite vijolične predstave ni bi izrisali pomladanski žafrani.

Pomladanski žafran (Crocus vernus)

Velikost
  • 8–15 cm
Čas cvetenja
  • marec–maj
Rastišče
  • travniki, gozdovi, parki, sadovnjaki, vrtovi
Razširjenost
  • povsod po Sloveniji, najredkeje v Prekmurju

   
Kraljestvo
  • rastline
Deblo
  • kritosemenke
Razred
  • enokaličnice
Red
  • beluševci
Družina
  • perunikovke
Rod
  • Crocus
Vrsta
  • pomladanski žafran

 

V Sloveniji rasteta dve podvrsti pomladanskega žafrana. Najpogostejši je žafran z vijolično oblekico, belocvetna podvrsta – nunka ali beli žafran – uspeva v alpsko-dinarskih delih.
Pomladanski žafran je najpogosteje pojavlja v odtenkih vijolične barve.

Žafran je eden najpogostejših pomladnih rastlin, ki raste na travnikih, ob in v gozdu ter v domačem sadovnjaku ali na vrtu.

Tako kot ostale vrste žafranov tudi pomladni žafran nima razvitega nadzemnega stebla, zato neposredno iz gomolja izrašča cevast od 3 do 5 centimetrov dolg cvet s šestimi venčnimi listi. Trije prašniki so krajši od brazde. Temnozeleni listi pomladanskega žafrana so dolgi in ozki ter imajo po vsej dolžini belo-srebrno črto. Pomladanski žafran je strupen.

V Sloveniji rasteta dve podvrsti pomladanskega žafrana. Poleg omenjenega v alpsko-dinarskih delih uspeva belocvetna podvrsta, nunka ali beli žafran.

Pomladnega žafrana na sprehodu skoraj ne moreš spregledati. Na Pokljuki te vsako leto pričaka pravcata modro vijolična preproga teh cvetlic.

ALI VEŠ?

  1. Sorodnik ''našega'' pomladnega žafrana je pravi žafran, ki cveti jeseni. Slednji je še danes ena od najdražjih začimb na svetu. Od tod tudi izvira izraz "drag kot žafran".
  2. Pomladanskega in belega žafrana ne uporabljamo v zdravilstvu. Se pa v te namene uporablja pravi žafran.

Cilji učnega načrta

Pomladanski žafran

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo) 

4. razred:

SPO:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine 
  • učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Vir

Triglavski narodni park, https://botanical.com, https://www.gore-ljudje.net, Botanični vrt Slovenije (www.botanicni-vrt.si)