Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Visoko nad strugo Tolminke se dviga svetišče. Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci je posvečena avstro-ogrskim vojakom, ki so padli v soški fronti. Razglašena je za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2018 je prejela tudi znak evropske dediščine. Cerkev ni samo slovenski spomenik, ampak je spomenik prve svetovne vojne in vseh narodov, ki so se tu borili.

Ob prihodu nas najprej preseneti lesena konstrukcija, saj je svetišče narejeno iz macesnovega lesa.

Ob vhodnih vratih je napis Ultra cineres hostium ira non superest, kar v prevodu pomeni Preko pepela sovražnikov jeza ne seže. Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom Avstro-Ogrske monarhije in napisom Pax – mir.

Notranjost cerkve je secesijsko oblikovana. Presenetita razkošna barvna dekoracija in velik bel oltar.

Vremensko izpostavljena lokacija ni naklonjena leseni konstrukciji, zato je bila cerkev že večkrat obnovljena. Po prvi svetovni vojni je bila prvič obnovljena leta 1934, nato v začetku 80. let minulega stoletja v okviru Jugoslavije ter v letih 2004-2005, ko je cerkev poškodoval potres. Manjši posegi so bili izvedeni še leta 2016 in 2017.

Slikovita točka na Poti miru

Cerkev Svetega Duha v Javorci vas ne bo navdušila le z zgodovinsko sporočilnostjo in izjemno gradnjo. Z razgledne terase ob cerkvi se razgrinja pogled na veličastni Rdeči rob, očarljivo verigo bohinjsko-tolminskih gora.

Cerkev je ena izmed izbranih točk na znameniti poti Pot miru, ki povezuje spomenike in ostanke 1. svetovne vojne v dolini Soče.

Kot najlepši spomenik 1. svetovne vojne na ozemlju Republike Slovenije je bila leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 se je uvrstila na seznam posebno pomembne zgodovinske in kulturne dediščine Evrope ter leta 2018 prejela znak evropske dediščine.

Na spomeniškem območju Javorce se še bolj kot drugod zavedamo pomena skupnih korenin, skupne preteklosti in skupnih vrednot vseh narodov Evrope. Želimo ohranjati kolektivni spomin o solidarnosti in ustvarjalnosti.

ALI VEŠ?

1. Načrte za cerkev je izdelal dunajski umetnik Remigius Geyling, ki je bil tedaj nadporočnik. Gradnjo je vodil Géza Jablonszky, nadporočnik madžarskega rodu. Svetišče so gradili manj kot leto dni – od 1. marca in 1. novembra 1916.
2. Čeprav je na hrastovih deskah 2564 imen, je to le majhen delež tistih, ki so med prvo svetovno vojno izgubili življenje v tem predelu Julijskih Alp.