Kulturni spomeniki s statusom državnega pomena
Najpomembnejši kulturni spomeniki v Sloveniji
Ti spomeniki morajo biti najprej ovrednoteni kot kulturna dediščina in vpisani v Register nepremičnin kulturne dediščine. Register je uradna zbirka, ki vsebuje osnovne podatke o posameznih enotah kulturne dediščine, podatki pa so javni in dostopni. Kulturni spomenik se razglasi z dokumentom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije ali lokalna skupnost. V Sloveniji imamo več kot 30.000 kulturnih spomenikov.
Spomenik pridobi takšen status, ko vlada izda poseben dokument in je kot tak vpisan v register. Izbrani spomeniki lahko kandidirajo tudi za Znak evropske kulturne dediščine (European Heritage Label) ali za uvrstitev na seznam kulturne dediščine UNESCA. V Sloveniji imamo več kot 300 kulturnih spomenikov državnega pomena.
Kriteriji za uvrstitev na sezam kulturnih spomenikov državnega pomena so:
- kulturni spomenik predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti;
- kulturni spomenik je pomemben del prostora ali kulturne dediščine Republike Slovenije ali njenih regij;
- kulturni spomenik predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom.
V Register nepremične kulturne dediščine je na območju Triglavskega narodnega parka vpisanih 365 enot kulturne dediščine. Kar štiri od teh imajo status državnega pomena: Aljažev stolp na vrhu Triglava, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni, Ruska kapelica na poti čez Vršič in spominska Cerkev Sv. duha na Javorci.
ALI VEŠ?
- 13. marca 2020 je Znak evropske dediščine prejela Prešernova Zdravljica.
- V Sloveniji imajo Znak evropske dediščine tri spomeniška območja: Partizanska bolnica Franja, Cerkev Sv. Duha na Javorci in Prešernova Zdravljica – Narodna in univerzitetna knjižnica.
Cilji učnega načrta
Kulturni spomeniki s statusom državnega pomena
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
5.razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZG:
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
