Iskanje
Pomlad - čas rasti

Pomlad - čas rasti

Značilnosti pomladi

Svež vetrič, cvetoči travniki, ptičje serenade in toplejši dnevi … Le kdo se ne veseli pomladi?

Pomlad je eden od štirih letnih časov na Zemlji.

Na severni polobli se pomlad začne s spomladanskim enakonočjem 21. marca in konča s poletnim solsticijem 21. junija. 

Ob enakonočju sta dan in noč enako dolga, ob poletnem solsticiju pa je najdaljši dan v letu. Leto 2024 je prestopno, zato bosta začetek in konec pomladi en dan prej.

No, vsaj tako pravi astronomska razdelitev letnih časih. Sonce spomladi začne pridobivati na svoji moči, topli žarki prebujajo naravo. Dnevi so daljši, noči krajše. Pravimo, da je pomlad najsvetlejši letni čas.

S svetlobo in vedrino zremo tudi na travnike in gozdove, saj nas tam pričakajo prvi pomladanski znanilci – cvetlice. Ali veš, da trobentica zatrobi, če pihneš vanjo?

Več o pomladanskih cvetlicah lahko izveš TUKAJ.

Topli žarki prebudijo trave, grme in drevesa, ki začnejo zeleneti, brsteti in cveteti.

Čebele, čmrlji in drugi opraševalci bodo poskrbeli za razmnoževanje in razvoj rastlin ter tako tudi nam in živalim zagotovili hrano.

Iz afriških prezimovališč se vračajo ptice selivke, ki si bodo pri nas spletla gnezda in zvalile jajca. So se lastovke in štorklje že vrnile?

Ježi, netopirji in drugi zaspanci se prebudijo iz zimskega spanja. Kače, žabe in drugi plazilci se bodo splazili in izkopali iz svojih skrivališč. Kmalu bomo zagledali metulje. Ogromno živali bo v tem času imelo svoje mladiče. So žabe že začele odlagati svoja jajčeca?

Začnejo se spomladanska opravila in z njimi delo na njivah, v vrtovih, v sadovnjakih in v vinogradih. Kmetje orjejo njive, gnojijo, sadijo in sejejo, obrezujejo veje … Ali veš, kaj rastline potrebujejo za rast?

Pomlad je povezana tudi z različnimi običaji, šegami in prazniki. Po starem verovanju se pomlad začne na gregorjevo, ko naj bi se ptički ženili in ko naj bi luč padla v vodo..

TUKAJ lahko prebereš, zakaj imamo letne čase.

Cilji učnega načrta

Pomlad čas rasti

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
  • učenci spoznajo rastline in živali v letnih časih

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

5. razred:

NIT:

  • učenec izoblikuje odnos do varovanja narave 

6. razred:

GEO:

  • učenci naštejejo letne čase in razložijo vzroke za njihovo spreminjanje

NAR:

  • učenci razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo živali in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali
  • učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)

ZGO:

  • učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade

7. razred:

NAR:

  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

David Paul Ohmer, Cincinnati – Spring Grove Cemetery & Arboretum /Wikimdia commons(Pear Tree Flowers); Peter Trimming/ Wikimedia commons (Calm down, folks, I'll be back tomorrow); Evas-naturfotografie / Wikimedia commons (Blue Tit in spring, Botanical Garden Berlin);  Ken Billington/ Wikimedia commons (BarnSwallow); inaturalist,jensu/ Wikimedia commons (citronček); arhiv TNP (čebela, žafrani, delo na njivi).