Sonce in letni časi
Kako kroženje Zemlje okoli sonca vpliva na letne čase?
Letni časi so ena od razdelitev leta, ki je povezana s spreminjanjem dolžine dneva in noči, spremembami vremena ter s segrevanjem in ohlajanjem ozračja.
V naših krajih nastajajoče spremembe opisujemo s štirimi letnimi časi: pomlad, poletje, jesen in zima.
Zemlja ima navidezno črto, ki ji pravimo os Zemlje. Zemlja se vrti okoli te osi in povezuje severni in južni pol. Če bi bila Zemljina os navpična, bi bila dan in noč enako dolga – 12 ur. Tako pa sta Zemlja in njena os nagnjeni za 23,5 stopinj, kar pomeni, da severna in južna polobla med kroženjem okoli Sonca spreminjata svoj položaj glede na Sonce.
Ob različnih letnih časih sončni žarki na določen predel Zemlje padajo pod različnim kotom, zato so kraji različno osvetljeni in ogreti. Ko je proti Soncu nagnjena severna polobla, ta prejema več sončnih žarkov kot južna polobla. Na severni polobli je takrat poletje, na južni zima. Čez pol leta je obratno. Vmes nastopita pomlad in jesen.
Seveda ima dan vedno 24 ur, a od letnega časa je odvisno, kako dolgo bo svetlo. Pozimi je dan kratek in noč daljša, poleti je svetli del dneva daljši od noči.
Dan in noč sta enako dolga, ko nastopi spomladansko enakonočje (okoli 21. marca) ter jesensko enakonočje (okoli 23. septembra). Takrat sta polobli v enaki legi glede na Sonce, obe prejemata enako količino sončnih žarkov in žarki padajo navpično na ekvator.
Poletni sončev obrat ali poletni solsticij nastopi, ko je na severni polobli najdaljši dan (okoli 21. junija). Severna polobla je takrat nagnjena proti Soncu in prejema več žarkov. Sončni žarki padajo navpično na severni povratnik.
Zimski sončev obrat ali zimski solsticij nastopi, ko je na severni polobli najkrajši dan (okoli 21. decembra). Takrat je proti Soncu nagnjena južna polobla, zato severna polobla prejema manj sončnih žarkov, sončni žarki padajo navpično na južni povratnik.
Na spletu najdeš veliko zanimivih animacij o kroženju Zemlje okoli Sonca in menjavanju letnih časov. Eden od njih (v angleščini) je tudi TUKAJ.
Cilji učnega načrta
Sonce in letni časi
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
3. razred:
SPO:
- učenci povežejo letne čase z vremenskimi pojavi
5. razred:
NIT:
- učenci znajo razložiti, da so letni časi povezani s tem, kako visoko je Sonce opoldne in z dolžino svetlega dne
6. razred:
GEO:
- učenci opišejo, ponazorijo in razložijo vrtenje Zemlje okoli osi
- učenci naštejejo in opišejo posledice vrtenja
- učenci opišejo gibanje Zemlje okoli Sonca (kroženje)
- učenci opišejo posledice kroženja Zemlje in nagnjenosti zemeljske osi
- učenci razumejo vzroke za spreminjanje dolžine dneva in noči v letu
- učenci razložijo povezanost med letnimi časi in dolžino dneva ter noči v Sloveniji
9. razred:
FIZ:
- učenci razložijo pojav letnih časov
- učenci razložijo, zakaj je prejeta energija s Sonca odvisna od letnega časa
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
-
Biosferno območje Julijske Alpe
-
Biosferno območje Kras
-
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
-
Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
Nidan/ Pixabay (letni časi drevesa); Robert Simmon, NASA GSFC/ Wikimedia commons (nagnjenost Zemlje); Przemyslaw "Blueshade" Idzkiewicz / Wikimedia commons (ekvinokcij, solsticij)