Drežniški pust

Drežniški pust

Povorka "ta lepih" in "ta grdih"

V Drežnici nad Kobaridom pust ni hec. Drežniški fantje se nanj pripravljajo vse od novega leta. Fantje si sami izdelajo maske, eni so ta lepi drugi ta grdi.

V odmaknjeni Drežnici nad Kobaridom se je do danes ohranilo eno od najstarejših tradicionalnih pustovanj v Sloveniji. Priprave na pust se začnejo zadnjo soboto v letu, ko v fantovščino sprejmejo nove člane, samo pustno dogajanje pa traja od pustne sobote do zaključka na pustni torek.

Drežniška fantovščina

Le člani drežniške fantovščine lahko sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi pusta. Člani so izključno polnoletni neporočeni fantje! Ne, ne, dekleta tu nimajo kaj iskati. Fantovščina poleg pustovanja poskrbi za izvajanje še drugih šeg in opravil v vasi. Pripravljajo miklavževanje, ''prtuen'', ''pranje'' in pomagajo vaščanom pri različnih opravilih, kot sta spravilo sena ali drv.

 

Priprave na pust

Priprave na pust potekajo v času po novem letu, ko si fantje v najstrožji tajnosti razdelijo vloge, potem se sami lotijo izdelave mask ali obličij, kot jim pravijo v Drežnici. Katere maske bodo nosili drugi, je skrivnost, a ta grdi so vedno novinci. Ohranila se je tudi navada, da fantje po vsakem sestanku ugasnejo javno razsvetljavo, zapojejo njihovo himno Bleda luna in se v hrupni povorki sprehodijo po vasi. V tišini gredo le mimo hiš, v katerih je v zadnjem letu kdo umrl.

Povorka v Drežnici naznanja prihod pusta

Na pustno soboto se maske v sprevodu sprehodijo skozi vas. Samo fantje, da ne bo pomote! Ta lepi obiščejo vse hiše v vasi ter domačinom s plesom in glasbo voščijo vse dobro, v zameno jim domačini dajo darove in denar. Ta grdi preganjajo otroke in jih posipajo s pepelom.

V sprevodu je tudi pisana druščina drugih likov. Na čelu sprevoda je tisti, ki vozi, spremlja ga godec, za njim pa dva ali trije pari ta lepih, ta stara dva, petelinar, vsaka dobi, zdravnik, Rezjan, ta debel, cgajnarji in ta grdi. Na koncu sprevoda hodita policaj in Pepo. Občasno se v sprevodu pojavita maski hudič in smrt, ki ta grdim pomagata loviti otroke, ter poštar, ki ima za vsako hišo zanimivo pošto.

Sodba in pokop pusta

Zadnje dejanje Drežniškega pusta je sodba. Dan pred pustnim torkom se zbere fantovščina, ki pustu napiše obtožnico. Fantje zberejo vse slabe dogodke preteklega leta in jih na šaljiv način naprtijo pustu. Sodba poteka na pustni torek na glavnem trgu v Drežnici. Pustu na koncu pripravijo še pogreb. Opolnoči ga nesejo na obrobje vasi in ga zažgejo.

SLOVAR

PRTUEN: običaj, ki ga fantovščina pripravi, kadar se kdo iz Drežnice poroči. Na dan poroke se postavijo med nevestino ali ženinovo hišo in cerkev ter na poti ustavljajo svate in z njimi barantajo – največkrat za pijačo.

PRANJE: eden od običajev v Drežnici. Če otroci in mladostniki po osmi uri zvečer hodijo v gostilne ali se potikajo po vasi, jih člani fantovščine oblijejo z vedrom mrzle vode. Pranje poteka vse leto, saj naj otroci ne bi ponočevali.

 

Cilji učnega načrta

Drežniški pust

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

5.razred

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
  • učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade

7. razred

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine

8. razred

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Arhiv TNP, Jože Mihelič