Kulturna zapuščina v Julijskih Alpah

Kulturna dediščina Triglavskega narodnega parka in celotnega Biosfernega območja Julijske Alpe je zelo zanimiva, pestra in pisana. Na tem prostoru se srečujejo tako različni podnebni vplivi kot tudi različne kulture. Vsaka od kultur in generacij je pustila in še pušča opazen pečat.

Alpska kulturna dediščina Slovenije je izjemnega pomena tudi zaradi povezovanja z ostalimi alpskimi narodi. Na tem prostoru se srečujeta kultura kamna in kultura lesa. Za Primorsko in Sredozemski prostor je značilno, da za gradnjo hiš in celo kozolcev uporabljajo več kamna, za gorenjsko stran je značilna večja uporaba lesa.

Na poteh po Triglavskem narodnem parku in njegovi okolici se srečujemo s kulturno dediščino stavbarstva, cerkvami in znamenji, značilno kulturno krajino, z naselji v dolinah in na planinah, z ostanki prve svetovne vojne … če smo pozorni, tudi z arheologijo.

V različnih muzejih, ki se nahajajo na tem območju, se lahko seznanimo z zgodovino, načinom življenja in dela naših prednikov, ti muzeji hranijo tudi stare in umetniške predmete.

Domače gostilne in tradicionalne prireditve predstavljajo živo kulturno dediščino: kulinariko, ustno izročilo in ljudske zgodbe, uprizoritve in predstavitve, šege in navade, znanje o naravi in okolju, gospodarska znanja in veščine.

Najbolj znani kulturni biseri območja so Blejski grad na skali visoko nad jezerom, srednjeveško mestno jedro Radovljice z graščino, grad Kamen v Begunjah in mogočna trdnjava Kluže nad divjo sotesko Koritnice.

Kobariški muzej pripoveduje zgodbo o krvavih bitkah soške fronte, Tolminski muzej je arheološko središče zahodne Slovenije, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani si roke podajata preteklost in sedanjost. Obiščemo lahko Čebelarski muzej v Radovljici, Kovaški muzej v Kropi, Planšarski muzej v Bohinju.

Veliko je znamenitih cerkva, kot so Bazilika Marije pomagaj na Brezjah, Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru, Cerkev Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku, Cerkev sv. Duha na Javorci v dolini Tolminke ali Ruska kapelica pod Vršičem.

Liznjekova domačija v Kranjski Gori, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni, Kajžnkova hiša v Ratečah, Oplenova hiša v Bohinju, pašne planine visoko v gorah, bovška hiša, breginjska arhitektura in znameniti kozolci v Studorju so čudoviti primeri ljudskega znanja in izročila.

Celo na najvišjem slovenskem vrhu, na Triglavu, lahko najdemo znamenit primer kulturne dediščine – Aljažev stolp!

Navedeni biseri so le majhen del celotne kulturne dediščine Biosfernega območja Julijske Alpe. Pot pod noge ali miško pod roko in brž k raziskovanju!