Življenje v alpskih dolinah
Poljedelstvo in živinoreja sta spremenili naravno podobo Alp
Ljudje so se v Alpah stalno naselili pred 7.500 leti v kameni dobi. Našli so celo ostanke, ki pričajo, da naj bi ljudje tu živeli še prej – pred 100 tisoč leti, med obema ledenima dobama. Vse od takrat ljudje neprestano živijo v borbi s težkimi življenjskimi pogoji. Alpe namreč obvladujejo velikokrat grobi naravni procesi: viharji, snežni in zemeljski plazovi, poplave in ostre zime. A kmet je spomladi vedno znova zoral njivo, posejal žita in posadil krompir. Krave in drobnico so pastirji odpeljali na visokogorske pašnike.
Je najbolj ostro podnebje v državi. Temperature so čez vse leto nižje kot drugod, tudi doba rasti je krajša kot drugod. Življenje v alpskih dolinah je bilo ves čas na robu preživetja, zato so morali ljudje delati v ravnovesju z naravo.
V alpskih dolinah so nastala naselja, ki so obdana z gozdovi, pašniki, travniki, njivami in vrtovi.
Tradicionalno kmetovanje se danes z naraščanjem industrializacije in globalizacije ne splača več. Podoba alpskih dolin se spreminja, mnogo kmetijskih površin je opuščenih in zaraščenih.
Ena izmed značilnih slovenskih alpskih dolin je dolina reke Radovne. Leži na robnem območju Triglavskega narodnega parka ter se začne na izteku dolin Krma in Kot. Do Krnice jo objemata prostrani visoki kraški planoti Pokljuka in Mežakla. Dolinsko dno je ozko, ponekod so na apnenčastih ledeniških nanosih nastali značilni grbinasti travniki.
V zadnjih desetletjih jih zaradi hitrejše obdelave vse pogosteje izravnavajo, zato izginjajo in z njimi izginja specifična kulturna krajina.
Sprva so bile v dolini Radovne le pašne planine gorjanskih kmetov. Šele kasneje naj bi se v Spodnji, Srednji in Zgornji Radovni ljudje naselili tudi za stalno. Najbolj znane domačije so bile kmetije, ki so jim po domače rekli Pr' Gogal, Pr' Gluhar, Pr' Biščk, Pr' Požrvu, Pr' Psnak in Pr' Pocar.
Kljub temu da so ljudje trdo delali, je bilo življenje v dolini veliko bolj umirjeno kot danes. Vzeli so si čas za pogovore, sosed je sodeloval s sosedom – tako ob delu kot tudi ob zabavi.
ALI VEŠ?
- Zunanjost Pocarjeve domačije se je nespremenjena ohranila do danes. Oprema in predmeti so se spontano uporabljali in menjali skozi stoletja. Danes si jih je mogoče ogledati v Pocarjevi domačiji, saj je hiša muzejsko urejena.
Cilji učnega načrta
Življenje v alpskih dolinah
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
5. razred:
DRU:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnost
7. razred:
GEO:
- učenci za izbrano pokrajino opišejo temeljne geografske značilnosti (podnebje, kamnine, prst, vodovje, površje, kmetijstvo, industrija, promet, prebivalstvo, okoljska vprašanja in druge geografske prvine) in izpostavijo posebnosti, s poudarkom na domači pokrajini
8. razred:
GEO:
- učenci za izbrano pokrajino opišejo temeljne geografske značilnosti (podnebje, kamnine, prst, vodovje, površje, kmetijstvo, industrija, promet, prebivalstvo, okoljska vprašanja in druge geografske prvine) in izpostavijo posebnosti, s poudarkom na domači pokrajini
9. razred:
GEO:
- učenci ob izbranem primeru razložijo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin
- učenci ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo o možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije
- učenci za izbrano pokrajino opišejo temeljne geografske značilnosti (podnebje, kamnine, prst, vodovje, površje, kmetijstvo, industrija, promet, prebivalstvo, okoljska vprašanja in druge geografske prvine) in izpostavijo posebnosti, s poudarkom na domači pokrajin
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
