Pokljuška soteska
Največja soteska s fosilnimi ostanki v Sloveniji
Pokljuška soteska je skoraj 2 kilometra dolga soteska ob vznožju alpske planote Pokljuke. Ponekod se zoži le na nekaj metrov, njene stene so visoke do 50 metrov. Na najožjem, neprehodnem delu so domačini že leta 1930 speljali prehod z lesenimi mostovi. Galerije so poimenovali po kraljeviču Andreju – Andrejeve galerije.
Stvaritelj soteske je ledenik, ki je razjedal skalo in odvajal vodo. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je največja suha fosilna soteska v Sloveniji. Polna je najrazličnejših kraških oblik in v njej najdemo naravne mostove, previsne stene in votline. Najbolj znan prehodni jamski rov je t.i. Pokljuška luknja, skozi katero vodi stara pot na Pokljuške rovte in dalje na Pokljuko.
ALI VEŠ?
- V Pokljuški luknji naj bi se med svojim begom v Nemčijo skrival Primož Trubar.
- Vmesne razširitve v soteski se imenujejo vrtci.
Cilji učnega načrta
Pokljuška soteska
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
5. razred:
DRU:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
6. razred:
GEO:
- učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
- učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
- učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi
7. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnos
9. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
