Pokljuška soteska je skoraj 2 kilometra dolga soteska ob vznožju alpske planote Pokljuke. Ponekod se zoži le na nekaj metrov, njene stene so visoke do 50 metrov. Na najožjem, neprehodnem delu so domačini že leta 1930 speljali prehod z lesenimi mostovi. Galerije so poimenovali po kraljeviču Andreju – Andrejeve galerije.
Stvaritelj soteske je ledenik, ki je razjedal skalo in odvajal vodo. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je največja suha fosilna soteska v Sloveniji. Polna je najrazličnejših kraških oblik in v njej najdemo naravne mostove, previsne stene in votline. Najbolj znan prehodni jamski rov je t.i. Pokljuška luknja, skozi katero vodi stara pot na Pokljuške rovte in dalje na Pokljuko.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
5. razred:
DRU:
6. razred:
GEO:
7. razred:
GEO:
8. razred:
GEO:
9. razred:
GEO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«