Iskanje
Alpski kozliček

Alpski kozliček

Sivomoder hrošč s črnimi lisami

V svetlih bukovih gozdovih na nadmorski višini od 600 do 1200 metrov boste našli velikega hrošča modrosive barve s črnimi lisami. To je alpski kozliček.

 

 

Alpski kozliček (Rosalia alpina)

Velikost
  • od 20 do 36 mm
Prehrana

  • cvetni prah, rastlinski sok, listje; ličinke se hranijo z lesom in lubjem
Življenski prostor

  • bukovi gozdovi; Alpe
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • členonožci
Razred
  • žuželke
Red
  • hrošči
Družina
  • kozlički
Rod
  • Rosalia
Vrsta
  • alpski kozliček

Redek in zaščiten hrošč v dolžino zraste od 15 do 38 milimetrov. Njegovo sivomodro telo prekrivajo dlačice, na telesu pa je vzorec črnih lis. Tri črne lise ima na pokrovkah, na sredini se nahaja največja lisa. Črnomoder vzorec ima tudi na nogah in tipalkah. Tipalke so kar dvakrat daljše od telesa. Samec ima daljše tipalke kot samica.

Alpski kozliček proizvaja zvok, ki je podoben cviljenju. S tem privablja samice. Po parjenju samica v razpoke lubja, na hlode in propadajoč les odloži jajčeca. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki kar 3 leta živijo v drevesu. Po tem obdobju se zabubijo in se pozno spomladi pojavijo kot odrasle žuželke.

Alpskega kozlička ogroža predvsem pomanjkanje primernega življenjskega prostora zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdom. Bukova drevesa ne dočakajo visoke starosti, les ne ostaja v gozdu in zato se ličinke ne morejo do konca razviti.

 

 

Vir: Pixabay

 

ALI VEŠ?

  1. Kozlički so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 35.000 danes znanih vrst. Največja vrsta doseže brez tipalk celo 15 centimetrov.
  2. V Sloveniji živi več kot 220 vrst kozličkov. Med njimi je največji strigoš ali hrastov kozliček. Najbolj nezaželen je hišni kozliček, ki je najbolj znan škodljivec gradbenega lesa.
  3. Ti zanimivi hrošči se pojavijo od junija do septembra.
  4. Živijo le 3 do 6 tednov; med tem časom se razmnožujejo in na koncu poginejo.
  5. Odrasel alpski kozliček se prehranjuje s pelodom, rastlinskim sokom in listjem, ličinka pa se hrani z lesom in lubjem.

Slovar

  • HROŠČEVA POKROVKA: trdo sprednje krilo pri hrošču

Cilji učnega načrta

Alpski kozliček

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • Učenec spozna nekatere živali in rastline,
  • spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...),
  • ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.

3. razred:

SPO:

  • učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci spoznajo na širših skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja
  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«