Hudičev most
Delo ljudi ali hudiča?
Po ljudskem verovanju hudič navadno pod mostovi preži na ljudi. Včasih sam zlodej zgradi most, da bi si pridobil človeško dušo. Na Slovenskem so marsikje verjeli, da je zidan most hudičevo delo. Hudičev most čez reko Mostnico naj bi bil eden od njih. Tudi slednji je ime dobil po ljudskem izročilu, ker je uspešna gradnja mostu pripisana hudiču in človeški iznajdljivosti pri barantanju z njim.
Legendo najdeš
Bohinj je bil najpomembnejše središče rudarstva, železarstva in fužinarstva v Julijskih Alpah. Zaradi nahajališč železove rude je bil stalno poseljen že v stari železni dobi, zlata doba bohinjskega fužinarstva je pa povezana z baronom Žigom Zoisom.
Žiga Zois je tako leta 1777 kupil bohinjske fužine v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini. Razmišljal je, kako izboljšati in skrajšati dovozne poti železove rude in oglja iz okoliških hribov do železarskega obrata, ki je nekdaj stal ob Zoisovi graščini in potoku Pretovka v Stari Fužini. Sezidati je dal most iz klesanega kamna, ki se v enem loku razteza nad globoko sotesko potoka. Drzen podvig, ki pa je bistveno skrajšal in poenostavil delo tamkajšnjim rudarjem in oglarjem.
ALI VEŠ?
- Hudičev most je le eden izmed štirih mostov in dveh brvi, ki na poti od Stare Fužine do slapa Mostnice premoščajo potok Mostnico. Od tod tudi njeno ime.
- Skupno ime za železarski obrat ob Mostnici in prvotni fužinarski zaselek ob njem je bilo Althammer, kar v prevodu pomeni Staro kladvo. Iz njega se je razvila današnja vas Stara Fužina.
Slovar
- FUŽINA je bil prvotni industrijski obrat, v katerem so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo.
Cilji učnega načrta
Hudičev most
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZG:
- učenci ocenijo pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
