Smrdokavra
Ptica selivka z oranžno naglavno perjanico s črnimi konicami
Vir: Pixabay
Smrdokavra (Upupa epops)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Smrdokavra ima majhno glavo, kratke noge, tanek in dolg kljun, ki je zakrivljen navzdol.
Glava in prsi so rjavkasto oranžne barve, peruti progaste v črnobeli kombinaciji. Rep je črn z belo prečno progo. Samico in samca med seboj težko ločimo.
Živi v kmetijski krajini, ki je prekinjena z grmovjem ali redkim drevjem. Pogosto jo boste opazili v starih travniških sadovnjakih, kjer gnezdi v visokodebelnem drevesu in z dolgim kljunom nabira hrano. Kljun vtika v zemljo ali špranje drevesne skorje ter išče ogrce in ličinke.
Samica znese od pet do osem jajc, ki jih vali od dva do tri tedne. Mladiče hranita oba starša. Zanimivo je, da lahko mladički v nevarnosti pršijo iztrebke, sikajo, udarjajo z eno perutjo in kljuvajo.
Smrdokavra je poletna vrsta, saj je ptica selivka. K nam pride aprila ali maja in ostane do septembra. Gnezdi v severovzhodni Sloveniji, na Goričkem, v Vipavski dolini, v Primorju, na Kočevskem in razpršeno tudi drugod po Sloveniji.
V severozahodnem delu Sloveniji boste slišali, da ji rečejo tudi "hupkač" ali “upkač”. Razlog je njeno oglašanje: »(H)up – (h)up – (h)up«.
Vir: Pixabay
ALI VEŠ?
- Od kod ime smrdokavra? Kakci mladičkov smrdokavre so tako neprijetnega vonja, da z njimi odvrnejo plenilce.
- Smrdokavra se pogosto sonči. Počepne, razširi noge in peruti ter dvigne glavo in kljun proti soncu. Kakšna "uživačica"!
Cilji učnega načrta
Smrdokavra
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- Učenec spozna nekatere živali in rastline, spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...), ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.
3. razred:
SPO:
- učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
