Velikost |
|
Teža |
|
Prehrana |
|
Življenski prostor |
|
Kraljestvo |
|
Deblo |
|
Razred |
|
Red |
|
Družina |
|
Rod |
|
Vrsta |
|
Strokovnjaki so tej živalski vrsti nadeli ime močeril.
Oči ima zakrnele in prekrite s kožo. Dogajanje zaznava s pomočjo voha in tresljajev, ki jih zaznava s čutili v koži. Na svetlobo je občutljivo njeno celo telo. Z zvijanjem telesa zelo hitro plava. Pri plavanju sta ji v pomoč dva para majhnih nog. Na prednjih nogah ima tri prste, na zadnjih pa dva.
Morda ni videti, a človeška ribica je plenilec. Lovi jamske vodne nevretenčarje, rakce in ličinke. Človeška ribica je dvoživka. Diha z zunanjimi škrgami, razvita ima tudi preprosta pljuča.
Samec in samica se na zunaj zelo malo razlikujeta. Samica po parjenju izleže jajca, ki jih nalepi na kamne v strugah podzemeljskih rek. Namesto jajc se lahko izležejo tudi žive ličinke.
Človeško ribico so prvič znanstveno opisali in poimenovali v 18. stoletju. Skoraj stoletje pred tem je človeško ribico v Slavi vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvasor.
Vir: Arne Hodalič, wikipedija
Vir: Arne Hodalič, wikipedija
Najdemo jo torej samo na enem mestu – v vodah v podzemlju kraškega sveta Dinaridov. Prvič so jo našli in opisali ravno v Sloveniji. Živi v več sto jamah in izvirih: Postojnski jami, Planinski jami, Škocjanskih jamah, v jami Mejame …
V Sloveniji je človeška ribica zavarovana in uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
2. razred:
SPO:
3. razred:
SPO:
4. razred:
NIT:
6. razred:
NAR:
7. razred:
NAR:
9. razred:
BIO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«