Človeška ribica ali močeril
Največja jamska žival na svetu
Vir: Arne Hodalič, wikipedija
Človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Strokovnjaki so tej živalski vrsti nadeli ime močeril.
Oči ima zakrnele in prekrite s kožo. Dogajanje zaznava s pomočjo voha in tresljajev, ki jih zaznava s čutili v koži. Na svetlobo je občutljivo njeno celo telo. Z zvijanjem telesa zelo hitro plava. Pri plavanju sta ji v pomoč dva para majhnih nog. Na prednjih nogah ima tri prste, na zadnjih pa dva.
Morda ni videti, a človeška ribica je plenilec. Lovi jamske vodne nevretenčarje, rakce in ličinke. Človeška ribica je dvoživka. Diha z zunanjimi škrgami, razvita ima tudi preprosta pljuča.
Samec in samica se na zunaj zelo malo razlikujeta. Samica po parjenju izleže jajca, ki jih nalepi na kamne v strugah podzemeljskih rek. Namesto jajc se lahko izležejo tudi žive ličinke.
Človeško ribico so prvič znanstveno opisali in poimenovali v 18. stoletju. Skoraj stoletje pred tem je človeško ribico v Slavi vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvasor.
Vir: Arne Hodalič, wikipedija
Vir: Arne Hodalič, wikipedija
Najdemo jo torej samo na enem mestu – v vodah v podzemlju kraškega sveta Dinaridov. Prvič so jo našli in opisali ravno v Sloveniji. Živi v več sto jamah in izvirih: Postojnski jami, Planinski jami, Škocjanskih jamah, v jami Mejame …
V Sloveniji je človeška ribica zavarovana in uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst.
Cilji učnega načrta
Človeška ribica ali močeril
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različnimi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
