Iskanje
Izdelaj gnezdilnico za čebele samotarke

Izdelaj gnezdilnico za čebele samotarke

Število čebel samotark in drugih divjih opraševalcev v naravi hitro upada.

Slovenija je dežela čebel, čebelarjev in čebelnjakov. A poleg čebel, ki jih gojijo čebelarji, pri nas živijo tudi čebele samotarke. Zanje je značilno, da živijo samotarsko in da vsaka samica sama poskrbi za svoj zarod.

V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 500 vrst divjih čebel. Med njimi je tudi 35 vrst čmrljev. Čebele samotarke so zelo raznolike, saj najmanjše merijo samo 3 mm, največje pa kar 25 mm in so večje od čmrljev!

Čebele samotarke same poskrbijo za svoj zarod. Gnezdijo lahko v luknjah v lesu, v votlih steblih, v zemlji na tleh ali v gnezdilnicah, ki jim jih pripravimo ljudje. V gnezdo odložijo jajčeca in jih oskrbijo s hrano – pelodom. Nato gnezdo zaprejo z blatom, kamenčki ali koščki listja. S tem je njihova skrb za potomstvo zaključena. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se hranijo s pelodom in nato zabubijo. Naslednjo pomlad izletijo odrasle čebele.

Število čebel samotark in drugih divjih opraševalcev v naravi hitro upada.

Glavni razlogi so pomanjkanje hrane, razne bolezni, zastrupitve s pesticidi in primanjkovanje primernih gnezdišč.

Gnezdišča za čebele samotarke lahko na preprost način izdelamo tudi sami. Kako, si lahko pogledaš:

Cilji učnega načrta

Izdelaj gnezdilnico za čebele samotarke

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

2. razred:

SPO:

  • učenec spozna nekatere živali in rastline

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

SPO:

  • učenci znajo uporabljati lesna gradiva pri izdelavi modelov in maket
  • učenci znajo brati načrt in ga udejanjiti

7. razred:

NAR:

  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Danilo Bevk, NIB