Iskanje
Navadna lisica

Navadna lisica

Najbolj razširjena predstavnica psov v Evropi

V mnogih pravljicah je lisica zvita in preračunljiva zver. A v resnici je samo zelo previdna in prilagodljiva. Ljudje smo jo v preteklosti marsikdaj kruto preganjali zaradi njenega lepega kožuha z dolgim in košatim repom, ljubezni do kurjega mesa in stekline.

 

 

 

 

Vir slike: Alain Audet iz Pixabay

Navadna lisica (Vulpes vulpes)

Velikost

  • tudi do 90 cm v dolžino (brez repa), do 50 cm v višino
Teža
  • do 10 kilogramov
Prehrana

  • miši in ostali glodavci, zajci, žabe, jagodičevje, mrhovina ...
Življenski prostor

  • Evropa, Severna Amerika, Severna Afrika, Azija; po vsej Sloveniji
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • sesalci
Red
  • zveri
Družina
  • psi
Rod
  • lisice
Vrsta
  • navadna oz. rdeča lisica

 

Lisica je samotarska žival. Živi v gozdnih predelih, v bližini človeških naselij in tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Aktivna je večinoma ponoči, ko lovi plen. Najpogosteje lovi miši in druge glodavce, a zaradi neizbirčnosti se na njenem jedilniku pojavljajo tudi ptice, ribe, žuželke, celo žabe in kuščarji, jagodičevje ter mrhovina. V gozdu so lisice zelo koristne, saj odstranjujejo bolne in poginule živali.

Vir: Pixabay

Navadna lisica lovi glodavce z značilnim lisičjim skokom. Odžene se visoko v zrak, pri doskoku pa zgrabi plen s sprednjimi šapami.

Vir: Pixabay

Lisica je navezana na svoje ozemlje, ga brani in z njega odganja druge lisice. Na enem območju živi ena skupina lisic. Na ozemlju imajo več skrivališč – lisičin, ki jih navadno ne izkopljejo same, ampak jih prevzamejo od jazbecev.

Lisica se pari januarja in februarja z več samci. Eden od njih ostane z njo in ji pomaga pri vzreji od 4 do 8 mladičev, ki jih skoti po 52 dneh brejosti. Mladiči postanejo samostojni po približno štirih mesecih.

V Evropi je lisica najbolj razširjena predstavnica psov.

Naseljuje še predele Severne Amerike, Severne Afrike in večjega dela Azije. Rumenkasto rdečo ali rdečerjavo zvitorepko najdemo v gozdovih po vsej Sloveniji, od obale do Prekmurja. Njeni naravni sovražniki so volk, ris in planinski orel. Žal je lisica tudi prenašalka stekline, zato je pogosto na seznamu za odstrel.

ALI VEŠ?

  1. Lisičina hrbtna stran uhljev je vedno črna, konica repa pa bela.
  2. V Veliki Britaniji so dolga leta organizirali tradicionalni lov na lisice, ki je bil priljubljeno razvedrilo bogatašev. Lov na lisice je zdaj tudi tam prepovedan.
  3. Lisica ima izjemno dober voh in sluh. Cviljenje miši sliši že na sto metrov.
  4. Ponoči se lisici oči svetijo rdeče.

Cilji učnega načrta

Navadna lisica

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«