Lesna sova
Najbolj številčna in najbolj poznana sova
Vir: pixabay
Lesna sova (Strix aluco)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Perje lesne sove je lahko svetlo ali temno rjave do sive barve. Rjava barva je razredčena z belimi peresi.
V neslišnem letu ponoči lovi miši, polhe, voluharice, pogosto tudi ptiče, žabe in žuželke. Če je hrane zelo malo, snede tudi deževnika.
In kdaj te sove hukajo? Od januarja do aprila se samci izraziteje oglašajo, saj označujejo svoj teritorij.
Gnezdi konec marca in v začetku aprila v velikih drevesnih duplih, v opuščenih gnezdih ujed, v stavbah, jamah in gnezdilnicah. Izvali od 2 do 5 jajc, včasih se zgodi, da zaroda tudi nima. Mladiči začno hitro zapuščati gnezdo in takrat lahko, čeprav še ne letijo, poskačejo na tla.
Sova prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih, ki mejijo na odprt predel ali vodo. Pogosto se naseli tudi v bližini človeških naselij, v parkih in na pokopališčih.
Vir: pixabay
ALI VEŠ?
- Poleg male uharice je lesna sova najštevilčnejša sova v Sloveniji.
- Nekoč je bilo med podeželskimi fanti kar sramotno, če nisi znal dobro oponašati njenega oglašanja.
- Domneva se, da ima lesna sova najboljši nočni vid med vsemi pticami.
Cilji učnega načrta
Lesna sova
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
