Vir: pixabay
Velikost |
|
Teža |
|
Prehrana |
|
Življenski prostor |
|
Kraljestvo |
|
Deblo |
|
Razred |
|
Red |
|
Družina |
|
Rod |
|
Vrsta |
|
Njegov trebuh in prsi so rumene barve. Na trebuščku ima ozko črno progo, prav tako se črna proga vleče čez oko. Samica in samec se po barvi med seboj ne razlikujeta, lahko je barva pri samici malo manj izrazita.
Plavček je malo manjši ptič, ki zraste do 12 centimetrov. Gnezdi spomladi do junija. Gnezdo si splete iz mahu in suhe trave, postelje ga s finim puhom. Za postavitev gnezda izkoristi drevesna dupla, zidne luknje, velikokrat izkoristi tudi gnezdilnico, ki jo na drevo postavimo ljudje.
V gnezdu se nemalokrat nahaja 15 belih jajc z rdečkastimi lisami.
Prehranjuje se z žuželkami in njihovimi ličinkami, pajki in semeni. Je dobrodošel v sadovnjakih in na vrtovih, saj pomaga zmanjševati škodo, ki bi jo povzročile ličinke nekaterih vrst žuželk. Ker je jeseni in pozimi žuželke težko najti, to majhno sinico pogosto opazimo ob krmilnicah.
Velja za nižinsko vrsto, vendar ga lahko najdemo tudi v sredogorju in izjemoma še višje.
Vir: pixabay
1. razred:
SPO:
učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
učenci spoznajo nekatere živali in rastline
učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«