Vir: Pixabay
Plavček ali barjanska žaba (Rana arvalis)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Plavček je redkejši od drugih vrst rjavih žab. Da, prav ste prebrali. Barjanska žaba ima gladko kožo sivkaste, rumenkaste ali rjave barve s temnim vzorcem in brez zelenih odtenkov. Trebuh je najpogosteje svetel in brez peg.
Spomladi, ko prileze iz svojih skrivališč, se plavček tako kot druge žabe odpravi do bližnjih ribnikov in gozdnih lokev, da bi se mrestil. Takrat se samci glasno oglašajo, ''pojejo'' in kličejo samice. Samec nato samico objame, ta pa lahko odloži tudi do 3000 jajčec, ki jih samec sproti oplojuje. Iz jajčec se razvijejo paglavci, iz njih pa majhne žabice.
Dom plavčka so nižinski močvirnati travniki in poplavni gozdovi, plitve stoječe vode in mlake, v katerih se razmnožuje in odlaga mreste. Izogiba se intenzivno obdelanim kmetijskim površinam.
Hrani se s polži, mravljami, hrošči, deževniki, stonogami, gosenicami, ličinkami muh in z drugimi kopenskimi nevretenčarji.
Plavček je uvrščen na Rdeči seznam dvoživk Slovenije.
Vir: Pixabay
ALI VEŠ?
- Vsako leto okoli marca na biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje poteka skorajda prava žabja svatba plavčkov.
- Pri nas živi 13 vrst žab.
- Nekoč so žabe pogosto lovili zaradi zaslužka, ki so ga prinašali žabji kraki.
Cilji učnega načrta
Plavček ali barska žaba
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
