Iskanje
Navadni jelen

Navadni jelen

Največji slovenski jelen

Navadni jelen je ena izmed največjih gozdnih živali v Sloveniji, čeprav so medvedi težji. Samec zraste tudi do dva metra in pol v dolžino ter do metra in pol v višino. Doseže tudi 250 kilogramov in več.

foto: Florjan Tišler

Navadni jelen (Cervus elaphus)

Velikost
  • do 250 cm v dolžino, do 150 cm v višino
Teža
  • do 250 kilogramov
Prehrana

  • trave, zeli, semena, plodovi, pozimi drevesna skorja in lubje
Življenski prostor

  • veliki sklenjeni bukovo-jelovi gozdovi, mešani gozdovi; Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje, notranjski in dinarski Kras
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • sesalci
Red
  • sodoprsti kopitarji
Družina
  • jeleni
Rod
  • pravi jelen
Vrsta
  • navadni jelen

Pri nas največ navadnih ali rdečih jelenov živi v gorskih bukovo-jelovih gozdovih, v nižinskih območjih pa v poplavnih gozdovih. Živijo na območju, kjer se prepletata gozd in travnik.

Poleti je jelenova dlaka rjavordeče barve, z zimo postane daljša in gostejša ter temno rjave do sivorjave barve. Ko se bliža jesen, se začne čas parjenja jelenov. Temu pravimo ruk.

Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Glava je dolga, uhlja velika in koničasta. Rep je daljši kot pri srnjadi in meri 15 centimetrov.

Na lobanji imajo samci rogovje, ki je sestavljeno iz dveh vej z izrastki – parožki. Parožki na vrhu veje tvorijo krono. Desna in leva stran rogovja sta zrcalno simetrični. Veji merita največ 120 cm in imata po sedem ali celo več parožkov. Rogovje jelenom vsako leto marca ali aprila odpade in znova zraste. Koščen izrastek spomladi raste zelo hitro, tudi več kot dva centimetra na dan. Košute rogovja nimajo, zato pravimo, da so mulaste.

Jeleni so družabne živali. Samci tvorijo svoje trope, samice z mladiči pa svoje. V tropu so jeleni varnejši pred plenilci. Zaradi izogibanja plenilcem in ljudem se pasejo v mraku ali temi. Njihov glavni sovražnik je volk, ki pleni poškodovane, bolne ter starejše in upehane živali.

Ta rastlinojedi sodoprsti kopitar ni izbirčen – poje vse, kar je sočno in se pojavi pred njim. To so večinoma trave in zeli, pa tudi semena in plodovi. Pozimi, ko ni svežih trav in zeli, je pomemben vir jelenove hrane tudi drevesna skorja in lubje.

Septembra si samci z glasnim oglašanjem in fizičnim merjenjem moči poskušajo pridobiti čim več košut. Samica je breja približno osem mesecev, nato maja ali junija skoti eno tele, ki ga doji približno tri mesece.
 

ALI VEŠ?

  1. Kakšna je razlika med rogovjem in rogovi? Rogovje je koščen izrastek lobanje družine jelenov (praviloma samcev), ki vsako leto odpade in znova zraste. Rogovi pa so koščeni izrastki lobanje votlorogov, ki so obdani z roževinastim tulcem. Rogovi sezonsko rastejo vse življenje in ne odpadejo, zato lahko po njih določimo starost živali.

  2. Rogovje imajo samci vseh družin jelenov, samo pri severnih jelenih pa rogovje nosijo tudi samice.

  3. Prve tedne življenja mladiči, ki jim rečemo teleta, še nimajo vonja in nagona za beg. Na mame čakajo sami v varnem skrivališču. Če jih najdeš v naravi, jih nikar ne prijemaj! Če se navzamejo tvojega vonja, se jim samica ne bo upala približati.

  4. Jelene so v 19. stoletju pri nas skoraj povsem iztrebili. Kasneje so jih začeli naseljevati iz različnih predelov Evrope.

  5. Navadni jelen je zelo pogost na Mežakli, kjer jih lahko pozimi vidimo, kako se pasejo v bližini kmetij.

Cilji učnega načrta

Navadni jelen

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
     

2. razred:

SPO:

  • Učenec spozna nekatere živali in rastline,
  • spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...),
  • ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.

3. razred:

SPO:

  • učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci spoznajo na širših skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«