Povodni kos

Povodni kos

Ptica pevka, ki zna plavati

Na kamnih sredi gorskih brzic lahko zagledaš povodnega kosa. Na hitro spominja na kosa, ki je pogost v naseljih, a ta njegov daljni gorski bratranec ima rjavkasto glavo ter belo grlo in prsi. Kljun je temen in ne rumen kot pri kosu.

Vir: Pixabay

Povodni kos (Cinclus cinclus)

Velikost
  • do 20 cm, razpon kril do 30 cm
Teža
  • do 60 g
Prehrana
  • raki, ribe, mehkužci, ličinke žuželk

Življenski prostor
  • čiste gorske reke in brzice; severozahodna Slovenija

   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • ptice
Red
  • pevci
Družina
  • povodni kosi
Rod
  • Cinclus
Vrsta
  • povodni kos

Povodni kos živi v hribovitih predelih Slovenije ob čistih gorskih rekah in brzicah. Stoječ na kamnu ali v letu opreza za hrano. Poobeduje rakce, majhne ribice, mehkužce, ličinke žuželk in druge nevretenčarje. Hrano pod vodo si išče tako, da hodi po tleh in obrača kamenje na dnu reke.

Povodni kos je spreten potapljač. Za kratek čas se potopi in pri tem zamahuje s krili. Po potapljanju si perje uredi, da je pripravljen na ponoven let ali potop. Da perje ostane neprepustno za vodo, si ga namaže z oljem, ki nastaja v žlezi na trtici.

Povodni kos gnezdi v bližini vode nad brzicami, v skalnih vdolbinah, med koreninami dreves, pod bregovi in tudi pod zaveso slapa. Gnezdi od aprila do julija. Gnezdo je veliko, obdano z mahom, znotraj pa je postlano s travo in listjem. Samica znese od 3 do 6 jajc.

Vir: Pixabay

Povodni kos je edina ptica pevka, ki se zna potapljati in plavati.

ALI VEŠ?

  1. Povodni kos je najbolj pogost ob Savici, Radovni, Triglavski Bistrici in Soči.

  2. Samec in samica branita svoje ozemlje. Višje skale na reki navadno uporabljata kot nekakšne opazovalnice.

Cilji učnega načrta

Povodni kos

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • Učenec spozna nekatere živali in rastline,
  • spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...),
  • ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.

3. razred:

SPO:

  • učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«